Vlaganje v finančno znanje kmetov je naložba za prihodnost kmetijstva
- 30. 8. 2025 ob 9:00
- 20 komentarjev
V okviru sejma Agra, ki je potekal v Gornji Radgoni, je Zveza slovenske podeželske mladine pripravila okroglo mizo z naslovom Kako finančna stabilnost vpliva na razvoj kmetije, na kateri so razpravljali o finančni pismenosti kmetov in si izmenjali primere dobre prakse. Kot je poudarila Doris Letina, kmet potrebuje okolje, ki ga jemlje resno, ga podpira in spodbuja.
»Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) ima jasno vizijo – biti glas mladih s podeželja, ki se povezujejo, izobražujejo, rastejo in skupaj gradijo prihodnost,« je na dogodku povedala Eva Golob, predsednica ZSPM. »Naše poslanstvo je ustvarjati pogoje, v katerih se mladi kmetje ne bomo počutili sami, ampak bomo čutili, da smo del skupnosti, ki stoji ob nas in nas spodbuja.«
Kot enega večjih izzivov, s katerimi se srečujejo mladi kmetje, je izpostavila finance. »Potrebujemo znanje, kako premišljeno upravljati s svojimi sredstvi, kako graditi na trdnih temeljih in kako prepoznati priložnosti, ki se skrivajo v izzivih. Ker smo mladi, je še toliko bolj pomembno, da se povezujemo, mrežimo, spoznavamo in vprašamo. Vprašati ni slabost, ampak pogum. Vprašanje je ključ, ki odpira vrata do izkušenj drugih, do novih idej in do modrosti, ki nam lahko pomaga na poti.«
Stabilnost in napredek
Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM, je dejala: »Mladi kmetje se vsak dan odločajo in soočajo, ali bodo ostali na zemlji svojih prednikov. Odločitev pa ni pogojena le s čustvi, ampak vedno bolj s tem, ali podporni sistem omogoča stabilnost in napredek – na poslovni in osebni ravni.« Prepričana je, da morajo imeti mladi kmetje enakovreden sedež za pogajalsko mizo, dostop do transparentnih informacij in podporo institucij, ki razumejo kompleksnost podeželskega življenja, ter tistih, ki delujejo na področju kmetijstva, pa morda tega razumevanja še nimajo v celoti.
»Zato je prav vlaganje v finančno znanje kmetov naložba za prihodnost slovenskega kmetijstva. Ne govorimo zgolj o številkah, temveč o razumevanju tveganj, upravljanju sredstev in iskanju dolgoročne vzdržnosti. Kmet potrebuje več kot le nasvet; potrebuje okolje, ki ga jemlje resno, ga podpira in spodbuja, ko gre za prave odločitve, ter omogoča razvoj. Finančna pismenost kmetov pomeni večjo odpornost kmetij, to pa je pomemben korak do učinkovitega upravljanja s tveganji in dolgoročnega razvoja,« je še povedala Letina.
Veliko več kot le agronomska znanja
Na dogodku je sodeloval tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki se je (mladim) kmetom zahvalil za vztrajnost in razvijanje panoge, ki je pomembna ne le z vidika prehranske varnosti, ampak ima za državo tudi velik gospodarski, trajnostni in družbeni pomen ohranjanja kulturne krajine in tradicionalnega načina življenja. »Kmetovanje je zahtevno; dandanes zahteva veliko več kot zgolj agronomska znanja ter poznavanje agrotehnike.«
Tako zaradi demografskega prehoda kot zaradi naglega razvoja modernih tehnologij se morajo kmetje izobraževati še na številnih drugih področjih, »ki segajo v digitalizacijo, avtomatizacijo, robotizacijo procesov in v uporabo umetne inteligence – v področja, s katerimi se spoprijemajo vse gospodarske panoge. Kmetija je danes podjetje. In za podjetje sta ključnega pomena poslovni načrt in denarni tok. Je pa tudi specifičen način življenja, ki ga še naprej živite entuziastično, z zaupanjem vase in v svoje poslanstvo ohranjanja kulturne krajine.«
Jure Hočevar, direktor Poslovanja z agrosegmentom v NLB pa je dodal, da kmete spodbujajo k iskanju rešitev, ki omogočajo večjo konkurenčnost in višjo produktivnost. »Posebno pozornost namenjamo mladim prevzemnikom kmetij, finančni pismenosti in stabilnosti, ki prispevajo k razvoju kmetije.« Prepričan je, da je kmetijstvo ena ključnih strateških panog vsake države. »Je edini način zagotavljanja prehranske samozadostnosti, obenem pa spodbuja gospodarstvo in lokalne skupnosti, saj razvija podeželje, ustvarja delovna mesta ter prispeva k ohranjanju kulturne in naravne dediščine.«
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
Sveta Bernardka Lurška – vidkinja
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
Španija v vrtincu novih migracij
Prozorna povolilna servilnost osrednjih medijev
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Prihajajoči dogodki
Predavanje: »Varni na spletu«
Adi Smolar
Tečaj za zaročence
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
20 komentarjev
Ljubljana
Zanimivo komentarji. Jaz na Gorenjakem pri kmetu placam krompur po 80 v minimalno, kupim pa ga recimo 60 kg. Ga spravim v temno in hladno klet. In ga z veseljem kupim od Slo.kmeta ! V trg centrih bo pozimi krompir dalec nad evro. Ce ga hoces kupit 5 kg moras z avtom.
Ce oa imas v klet krompir pa imas mir in gres v trg le z nahrbrtnikom.
In s kolesom ali pes. Druzine kupijo po 150 kg...
Pri kmetu ki ga poznajo in prav je tako !
Kupujmo vendar slovensko !!
Igor Ferluga
Mislim, da ima povprečen kmet širša in kompleksnejša znanja od povprecnega univerzitetnega docenta ali profesorja. Tudi če nima veliko formalne izobrazbe. Seveda pa je ta več kot dobrodošla. Prav je, če se zlasti mlajše kmete k pridobivanju teoretičnih kmetijskih znanj čimbolj spodbuja. Ni pa ravno treba, da so strokovnjaki za delnice in kriptovalute.
stanko
Točno to Igor Ferluga - delnicam in kripto valutam naj se kmetje z zdravo kmečko logiko na daleč izogibajo, sicer bodo katastrofo lahko pripisali samo sebi!
Peter Klepec
S financno pismenostjo niso misljene delnice in kriptovalute; to pride v postev sele takrat, ko je kmet tako dobro posloval, da ima toliko viska, da se s tem ukvarja. Smo pa dalec od tega; govorimo o financnem prezivetju, subvencijah, izracun rendite, poslovna administracija; nauciti kmeta, da bo znal z industrijo poiskati prave rastline, ki mu bodo nesle dobicek; spomnim se kako so nekoc pridelovali rzene rozicke za LEK. To je treba znat in se zmenit za dobavo. Nocem verjet, da se nemskim in francoskim kmetom splaca kmetovat, slovenskim pa ne; razlika je v pismenosti, organizaciji.
Andrej Muren
Finančna pismenost je koristna vsem slojem prebivalstva, ne samo kmetom. Tega nas niso naučili v nobeni šoli, razen če si se vpisal na ekonomsko fakulteto. Verjetno zato, ker so učitelji vedno bili brez denarja in posledično niso znali upravljati z njim in tudi ne poučevati o njem.
debela_berta
Večina kmetov ki jih poznam imajo končano največ oš. Lih tolk da znajo brati in pisati. Pa od očeta se naučiti drek kidati z vilami. Srednja kmetijska šola je že prevelik problem. Potem pa oslarije delajo in hodijo v minus in propad s kmetijstvom..
Mefisto
V vaši družini nickov bolj slabo poznate kmete.
Ljubljana
Potem so pa povsem enaki levi kretenski.vladi in vam ki jih volitw...
Ljubljana
No, pridelovati krompir pa ni tako slabo..
Je res veliko vec dela in stroskov kot recimo s psenico a krompir , recimo 50 ton na ha, lahko prodas tudi doma.
Po 80 c za kg..
Ljudje pridejo.
Psenice doma ne mores prodati.
Za kg zrnja pa dobijo 20 c, pridelek 7 ton..
Kaj menite drugi ?
Peter Klepec
…da kmet ne more prodati krompirja po 80 centov. 50 ton se sploh ne.
Peter Klepec
Industrijska odkupna cena v Evropi je 10-20 c/kg krompirja, trenutno pa celo samo 15€/ tono, kar je dalec pod proizvodno ceno.
Peter Klepec
50 ton! Ce vsak kupec kupi 10 kil ( kdo pa kupi 10 kil v trgovini?), je to 5000 kupcev! Se se ni zgodilo, da bi toliko kupcev prislo ns kmetijo kupit krompir. Ne stima, vasa kalkulacija! Za 50 ton dobi kmet, ce proda krompir industriji ali trgovini kvecjemu 5000€, traktor pa stane 50.000.
Igor Ferluga
Kaksne nesmisle trdi tule Peter Klepec, naj kmetje nikar ne bi pridelovali krompirja, pšenice in koruze. Kdo pa bo sicer to prideloval? Bankirji? Sveti duhec? To mora biti rentabilno. Če ni, je tudi naloga drzave, da naredi rentabilno. Absurdno je, da bi kmet dobil 20c za kg pšenice medtem ko se kg kruha prodaja po 3, 4 ali 5€. Tvoji podatki o tem, koliko naj bi kmet dobival za krompir, so enako absurdni. Redki so drzavljani, ki bi jim bilo preveč plačati 50c za kvaliteten krompir. Kmetje imajo zadruge, imajo kmetijsko zbornico. Svetovalce z znanji na enem in drugem nivoju. Če se posredniki obnasajo parazitsko, je treba odpreti čimveč kanalov direktne povezave med kmetom, med svezo zanesljivo lokalno hrano in potrošnikom. Domačim, turistom, najrazličnejšimi ustanovami v povezavi z lokalno skupnostjo. Vse po spodobnih cenah za kmetovo prezivetje. Plus ohraniti je potrebno evropsko kmetijsko politiko subvencioniranja in zascite evropskega kmetijskega trga. Ki je zgodba o uspehu.
Peter Klepec
Igor, vi ste po dusi komunist; mislite, da zadosca, da nekdo dela. Pa ni, ce se ne splaca delat eno, je treba delat drugo.
stanko
Vse lepo in prav, da se tudi kmetje izobražujejo, pa vendar mar ni njihova primarna dejavnost kmetijstvo? Zato je moje mnenje takšno, da naj se izobražujejo na področju kmetijstva ne pa financ. Finance naj prepustijo finančnikom - sicer se kaj hitro zgodi, da bodo kmetje na področju financ zabredli.
Mitja
Stanko, Stanko! Tako kot vsak s.p. ali drugi podjetnik, morajo tudi kmetje biti finančno pismeni. Ali menite da bodo kmetom na banki dali ugoden kredit kar sami od sebe in na tržnici ponudili najvišjo ceno za odkup pridelkov? Še osnovnošolcem je jasno, da vsak najprej poskrbi za svojo rit. In tisti ki nimajo na prvem mestu svoje riti, so svetniki.
Peter Klepec
Mocno se motite. Clanek je odlicen, ni pa povsem direkten. Mnozica slovenskih malih kmetov je propadla povsem brez potrebe. Kmetije z nekaj hektari zemlje so do konca trmasto pridelovale krompir, koruzo in psenico, ceprav s tem ni bilo mogoce preziveti. To so kmetje poceli, ker drugace niso znali. Sami se niso znali dokopati do potrebenega ekonomskega in drugega znanja kako gospodariti v spremenjenih pogojih globalizacije. In nihce jim ni pomagal, ceprav je bila druzba se kako zainteresirana, da kmetje prezivijo. Trdim, da bi drzava morala posredovati potrebno znanje kmetom, najbrz kar zastonj, ker je interes velik. Subvencije niso dovolj, treba je vedeti kako, zakaj in kdaj. Clanek lepo ugotovi, kmetija je podjetje. Uspesnost je odvisna edino od znanja.
stanko
Mitja, Mitja! Se strinjam, da tako kot vsak s.p. ali drug podjetnik, morajo tudi kmetje biti finančno pismeni - ampak to velja osnovno finančno pismenost, kar je več kot to ni potrebe. Sam, kot dolgoletni s.p. točno vem, da ko prideš na banko po posojilo, bi bilo bolje, da tja sploh ne bi prišel, ker imaš občutek, da še pes od bančne uslužbenke lahko dobi več posojila, kot pa ti. Toliko o finančni pismenosti. Sicer pa: Če imajo kmetje lahko nekaj ducatov kmetijskih svetovalcev, bi imeli lahko v okviru kmetijske zbornice še ekipo finančnih svetovalcev.
Dvomljivec
Komunajzarski šolski sistem je nastavljen tako, da na koncu osnovne šole, srednje šole in večine fakultet dobimo opravilno nepismene državljane, ki potem preko volinega sistema "poskrbijo", da vedno na vodilna mesta v državnih, paradržavnih in občinskih strukturah pridejo večinoma najbolj pokvarjeni, korumpirani plenilci, lenuhi in paraziti. Zelo pohvalno je, da nekdo na visokem položaju, kot je to g. Brodnjak pove tudi to, da strokovna izobrazba še ni nič, če nimaš tudi znanja o financah, pa naj gre za osebne finance, finance v podjetju, na kmetiji, da o državnih financah ne govorimo. Komunajzarji se najbolj bojijo tistih državljanov, ki že po nekaj besedah levičarskega prevaranta vedo, da laže zato, da bi kradel. Ker opravilno pismeni volivci nebi nikoli izvolili takšnih lažnjivcev in prevarantov, kot so golobajzarji, bo naše šolstvo še naprej proizvajalo štrukljovike in "socialistične" ubrisance z doktorskimi nazivi.
Peter Klepec
Bravo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.