Vladni načrt: Regulirane cene in totalna solarizacija Slovenije. Kako močno nas bo to udarilo po žepu?

POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je na svoji osmi redni seji omejila najvišje cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne uporabnike. Ob tem se je odločila tudi, da bo ohranila obstoječo, za 50 odstotkov znižano omrežnino ter znižala prispevek za obnovljive vire energije. Prav tako bo na položnicah obračunan nižji, 9,5-odstotni DDV.


Novi ukrepi (z izjemo znižane trošarine) v veljavo stopijo s prvim septembrom. Zaradi teh naj bi se po napovedih ministra za infrastrukturo Bojana Kumra povprečen strošek za odjemalca na položnicah znižal od 15 do 30 odstotkov.

Elektrika se bo še dražila


Vendar pa v oči bode dejstvo, da bodo omejene cene električne energije pravzaprav tudi do dvakrat višje, kot jih sedaj plačujejo potrošniki. Zato vlada z ukrepom pravzaprav dovoljuje napovedane jesenske podražitve.

Kot je napovedala vlada, bodo regulirane cene veljale od 1. septembra 2022 pa do 31. avgusta 2023. Cene so določene pri 0,118 eur/kWh v višji tarifi in 0,082 eur/kWh v nižji tarifi, v enotni tarifi pa naj bi cena znašala največ 0,098 eur/kWh.

Toda te cene so hkrati veliko dražje, kot jih v tem trenutku na trgu ponuja najugodnejši ponudnik. Ta naj bi od prvega avgusta zagotavljal elektriko po ceni 0,08690 eur/kWh za višjo tarifo, 0,05990 eur/kWh za nižjo tarifo in 0,08190 eur/kWh za enotno tarifo, kar pomeni, da bo, kljub vladni uredbi, elektriko lahko še vedno dražil.

Bodo pa ceno elektrike do tega datuma morali znižati nekateri drugi ponudniki. Pri nekaterih od njih boste tako elektriko v višji tarifi plačevali tudi po ceni, višji od dvajsetih centov za kilovatno uro.

Prihranek tudi do 60-odstoten


Prav tisti, ki so doslej uporabljali storitve najdražjih ponudnikov, bodo na koncu tudi občutili največjo razliko, saj naj bi po obljubi ministra znašala tudi do 60 odstotkov.

Obenem vlada z napovedanim ukrepom močno zapira vrata za podražitve v letu 2023.

V absolutnih zneskih pa naj bi prihranki znašali od 110 do 334 evrov oziroma celo do 1000 evrov na leto, če mu elektriko dobavlja najdražji dobavitelj.



"Upoštevajoč razmere, ki trenutno vladajo na trgu, regulacija dodatno prinaša preprečitve podražitve v letu 2023," je ob tem pojasnil Kumer. In kako so v vladi to dosegli? Se bodo tudi tu soočali z odškodninskimi zahtevki tistih, ki so za prodajo elektrike sklenili previsoke veleprodajne pogodbe? "V dobaviteljski verigi smo optimizirali stroške, tako da še vedno lahko prodajajo, čeprav z manjšimi dobički," je na vprašanje novinarjev odvrnil Kumer.

Premier napoveduje solarizacijo Slovenije


Obenem je vlada razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije. Kot je ob razglasitvi tega ukrepa pojasnil premier Robert Golob, je to storila predvsem z namenom, "da znotraj elektrogospodarstva povečamo strateške zaloge goriva, vseh goriv, od naftnih derivatov, plina do premoga".


Poleg tega je ministrstvu za infrastrukturo naložila, naj skupaj z Elesom in SODO pripravi načrt za povečanje proizvodnje elektrike iz sončne energije za več kot 1000 megavatov do leta 2025.

Kot je za oddajo Odmevi pojasnil premier Golob, naj bi s tem v Sloveniji v naslednjih treh letih rešili problem energetske draginje v Sloveniji za "vekomaj". Ključ za to naj bi se po njegovem pojasnilu skrival v velikih sončnih elektrarnah, ki bodo zgrajene na lokacijah, kjer omrežje to zdrži.

Realnost premierjevih napovedi


Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar je za časnik Finance pred kratkim dejal: "Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?"

Fantaziranje o razvoju hranilnikov električne energije je nesmiselno, ker so količine, ki bi jih bilo treba hraniti, neznosno velike in ker je vsakršna hramba povezana z velikimi izgubami. Konec zdravorazumske ekonomije je že pri tem, da moramo zgraditi vsaj deset kilovatov sončne elektrarne za nadomestitev enega kilovata klasične elektrarne, je še dejal Valenčič.

Glede dolgoročnosti fotovoltaike kot velikega projekta na nacionalni ravni pa je Valenčič jasen: "Fotovoltaika je in bo vedno škodljiva za elektroenergetski sistem. Samooskrba po slovensko je lobistični trgovski projekt, ki nas pospešeno pelje proti kameni dobi. Edino, kar lahko podpiram, je takojšnja ukinitev take uredbe, ne pa njeno širitev na »skupnostno samooskrbo«." V intervjuju za časnik Finance tako Valenčič predlaga rešitev za nastalo situacijo v obliki štirih fleksibilnih jedrskih elektrarn v naslednjih 30 letih.

Visoke cene zmanjšujejo porabo


Po ugotovitvah Umarja so visoke cene električne energije v Evropi precej vplivale na njeno porabo in tako najverjetneje tudi precej upočasnile gospodarsko rast. Poraba elektrike se je v juniju letos v primerjavi z letom prej tako znižala za 3 odstotke. V Nemčiji je upadla za tri, v sosednji Avstriji pa za šest odstotkov.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Nekaj dobrega pa le?
Priznati je potrebno, da nas nova vlada v slabem mesecu in pol ni preveč razvadila. Marsikdaj bi bilo bolje, če sploh ne bi storila ničesar. Pri preprečevanju podražitev elektrike k sreči ni tako. Vendarle se vidi, kje je kdo doma, in cene električne energije bodo nižje. Še zlasti veseli, da bodo pred nerazumnimi podražitvami varni tisti odjemalci, ki jim je zaradi tega morda celo grozilo zaprtje dejavnosti. Skrbi pa, ker v Sloveniji zopet samozavestno urejamo nekaj, za kar v drugih evropskih državah že desetletja skrbi sam trg. S tem, da na nekaterih področjih del časa reguliramo cene, del pa ne, se ta pač ne more vzpostaviti. Poseben komentar si zasluži tudi zaveza, da bomo v Sloveniji v naslednjih treh letih zgradili kar za 1000 MW instalirane moči sončnih elektrarn. Morda nam to res lahko pomaga dopolniti manjkajoče količine električne energije. Problem v tem je, da pa ničesar ne slišimo o tem, kdaj bomo gradili objekte, ki nam bodo pomagali premagati čas, ko elektrike iz sončnih panelov ne bo. Mišljenje, da lahko elektroenergetski sistem zdrži solarizacijo brez novih hidroelektrarn in črpalnih hidroelektrarn, je milo rečeno naivna in smešna. In če tega novi predsednik vlade ne bo znal pojasniti raznim okoljskim aktivističnim skupinam, potem vodi Slovenijo v energetsko katastrofo, ki jo bomo plačevali z bistveno dražjo elektriko iz uvoza. Poleg tega ne gre samo za krepitev distribucijskega omrežja, hitro bi ob povečanju števila električnih avtomobilov itd. postalo nezadostno tudi prenosno omrežje, torej bi morali govoriti o zelo hitri ponovni elektrifikaciji. Cena tega se začne pri kakih sedmih milijardah evrov, bolj verjetno precej več. Ne glede na prisotnost podpor in subvencij se bodo morale cene elektrike močno povišati zaradi njenega pomanjkanja. S tem se bo tudi navdušenje nad električnimi avti in toplotnimi črpalkami hitro ohladilo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01