Vladna koalicija slavi "osvoboditev" RTV, obeta se "čiščenje nepravih kadrov". Ali ustavnega sodišča res nimamo več?

Foto: Jernej Prelac
POSLUŠAJ ČLANEK
Vrstijo se odzivi na odločitev ustavnega sodišča, ki je odpravilo začasno zadržanje vladnega zakona o RTV. Na eni strani koalicijsko slavje, na drugi strani pa kritični odzivi – tako s strani opozicije kot tudi pravne stroke. "Katastrofa za pravno državo, ustavno demokracijo in človekove pravice. Tale odpoklic začasnega zadržanja je prelomnica," pravi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je sporočil, da spoštuje odločitev sodišča in bo v skladu z njo v predpisanem roku sklical prvo sejo sveta. Kakšna je torej časovnica? 

Kdaj bodo "nepravi" kadri zamenjani?


Novi svet RTV-ja se mora konstituirati najpozneje v sedmih dneh po objavi včerajšnjega sklepa v Uradnem listu. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja mora torej v tem roku sklicati prvo sejo. Člani 17-članskega sveta so sicer že bili imenovani, zdaj pa bodo nastopili svoje mandate (zaposlene na RTV denimo predstavljajo Gregor Drnovšek, Sašo Hribar, Boštjan Ogris, Robert Pajek in Luka Zebec).

Nato bo sledila menjava vodstva. Zakon predvideva, da svet RTV-ja v 15 dneh izvede razpis za imenovanje štiričlanske uprave. Ta bo nato imenovala direktorja Radia Slovenija, Televizije Slovenija in novega direktorja za digitalne vsebine.

Po protokolih, kot jih predvideva zakon, bi lahko prišlo do zamenjave celotne ekipe v roku dveh do treh mesecev. A ni nujno, da bo tako. Po nekaterih informacijah naj ne bi bil izključen niti hitrejši postopek, ki ne bi upošteval zakona – v tem primeru bi lahko prišlo do čistke "nepravih" kadrov že na prvi seji.

Koalicija slavi: "RTV je osvobojena"


Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na novinarski konferenci dejala, da odločitev ustavnega sodišča pozdravlja. Razmere na RTV so po njenih besedah resnično napete, s prihodom novega vodstva pa se bodo morale urediti.

"Današnja odločitev ustavnega sodišča omogoča začetek konstituiranja novega sveta RTV in je prvi korak k stabilizaciji razmer na RTV Slovenija. Odločitev je treba spoštovati, nadaljnje postopke pa izpeljati s spoštljivo medsebojno komunikacijo," je v svojem odzivu zapisala predsednica države Nataša Pirc Musar.

V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba pa med drugim pravijo, da "z uveljavitvijo novele se politika umika iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija, zaposlenim pa se daje potrebno avtonomijo".

https://twitter.com/Matej_T_Vatovec/status/1662115897467629569


Rezultat sprememb je več, ne manj politike


O tem, kakšna bi bila sestava vodstva RTV, kot jo predvideva novi zakon, smo pisali v članku Matematika za vladnim RTV zakonom: Tako bodo obvladovali nacionalno radiotelevizijo. Matematika je jasna in kaže na to, da se politika z RTV ne umika, temveč se zgolj skriva za institucijami, ki jih sama nastavlja ali obvladuje.

Janša ustavnemu sodišču: "V bistvu ne obstajate več"


Povsem drugačno vzdušje pa vlada v opozicijski SDS. Njen predsednik Janez Janša je na Twitterju zapisal, da bo lahko odslej vsaka vlada s svojim zakonom po svoji podobi osvobodila RTV. "Odslej lahko 4 ustavni sodniki v isti zadevi preglasujejo odločitev, ki jo je prej sprejelo 5 sodnikov. Konkretno, od danes ustavno sodišče ne obstaja več. Spet imamo enotno, svobodno oblast. Diktaturo."

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1662108898902278144

Na besede bivšega premierja pa se je v kolumni na Portalu Plus kritično odzval Dejan Steinbuch. "Za razliko od voditelja opozicije mislim, da je treba odločitev spoštovati tudi s tem, da se vzdržimo komentarjev, ki bi dodatno spodkopavali že tako ali tako močno načeto avtoriteto najvišje sodne instance v republiki. Govoriti, da zaradi brutalnega preglasovanja, ki se je bržkone zgodilo tudi zaradi vladnih pritiskov na dva najbolj labilna in oportunistična sodnika, ustavnega sodišča nimamo več, je tako, kot da bi šli z vžigalico v skladišče bencina."

"Še nekaj neumestnih primerjav, besednih zvez, kakršna je 'državljanska vojna', pa bomo imeli resne probleme z javnim redom," dodaja Steinbuch. V kolumni omenja tudi sojenja v zadevi Patria, ko je ustavno sodišče razsodilo v prid Janše, na kar se je odzval Bojan Požar, ki meni, da omenjenih odločitev ustavnega sodišča ni moč primerjati:

https://twitter.com/BojanPozar/status/1662338750733512705

Zobec: Katastrofa za pravno državo, ustavno demokracijo in človekove pravice


Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je do odločitve oster. "Kaj naj rečem drugega kot to, da ustavnega sodišča nimamo več. Začasno zadržanje je bilo v tem primeru integralni del pravice do sodnega varstva," je zapisal po poročanju Nove24.

Zobec med drugim opozarja, da je dalo ustavno sodišče prednost interesom zakonodajalca, "kar pomeni politični volji vladajoče koalicije pred človekovo pravico do sodnega varstva in poštenega postopka. Katastrofa za pravno državo, ustavno demokracijo in človekove pravice. Tale odpoklic začasnega zadržanja je prelomnica. Zdaj je možno karkoli ..."

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1662404116025409537

Cerar: Ustavno sodišče je v notranji blokadi


Ustavni strokovnjak in nekdanji premier Miro Cerar pa je za STA med drugim dejal: "Očitno je sodišče presodilo, da bo manjše zlo, če v zdajšnjem položaju odpravi zadržanje novele, kot pa, če pri njem vztraja. Zaradi izločitve dveh ustavnih sodnikov ter zaradi izrazito različnih pravnih pogledov je ustavno sodišče v notranji blokadi in še ni sposobno sprejeti vsebinske odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb zakona."

Dejstvo, da dva sodnika pri glasovanju nista sodelovala, po njegovih besedah kaže na izredno zaostrenost notranjih razmer na ustavnem sodišču. "To po mojem mnenju terja tudi resen pogovor znotraj sodišča. Nekdo bi moral prevzeti odgovornost, da se take stvari dogajajo," je še povedal.

Nekaj neuradnih namigov o zakulisnih igrah in razdoru znotraj sodišča je na Twitterju podal novinar Mirko Mayer:

https://twitter.com/Mirko_Mayer/status/1662335653793726464
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike