Matematika za vladnim RTV zakonom: Tako bodo obvladovali nacionalno radiotelevizijo

Uredništvo
Foto: Tomo Strle, Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Začela se je kampanja o treh referendumih, o usodi katerih bomo odločali konec meseca. Volivci bodo 27. novembra na referendumu odločali o zakonu o vladi, zakonu o Radioteleviziji Slovenija in o zakonu o dolgotrajni oskrbi. DZ je tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika.

Eden od medijsko najbolj izpostavljenih, kjer je prijavljenih tudi največ organizatorjev kampanje, o čemer smo pisali v tem prispevku, je referendum o RTV. Njegovo jedro pa je menjava vodstva, ki naj bi bilo predvsem politično motivirano.

Preverjali smo, kakšen bi bil novi sestav vodstva, ki na prvi pogled deluje manj politično. Matematika je jasna in ne kaže na to, da se politika z RTV umika, temveč se zgolj skriva za institucijami, ki jih sama nastavlja ali obvladuje. 

Kaj predlaga vlada?


Po predlogu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija bi upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV Slovenija.

Šest članov bodo iz svojih vrst izbrali zaposleni, preostalih 11 članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij.

Kot posvetovalno telo sveta predlog uvaja petčlanski finančni odbor. Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave.

Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.

Scenarij sestave vodstva, če obvelja novela zakona


Šest članov bodo izbrali zaposleni RTV. Če pogledamo sedanjo strukturo sveta delavcev RTV in programskih svetnikov iz kvote zaposlenih, ki je lahko nekako odraz tega, česar naj bi si želeli zaposleni na RTV, vidimo vmes najbolj glasne aktiviste za politiko perpetuiranja stanja na RTV, kot je bil do sedaj.

Denimo Ilinka Todorovski, nekdanja varuhinja gledalčevih pravic, ki je svoje kolege napadala na zadnjem dogodku RTV-ja, o čemer smo že pisali. Pa tudi denimo "večni" RTV-jevec Sašo Hribar, ki je znan po svojem odnosu do Cerkve, verujočih in do konservativne politike. Velja omeniti tudi Gregorja Drnovška, novinarja notranjepolitične redakcije, ki je v zadnjem času poskrbel za marsikatero razgreto sejo programskega sveta z bolj ali manj razumnimi očitki vodstvu RTV.

Nadalje je naslednji, ki imenuje člana predsednik, oz. predsednica države. V Sloveniji je do zdaj to vedno bil levi politik in glede na aktualne ankete je bolj kot ne verjetno, da bo tako tudi po nedeljskih volitvah. Nataša Pirc Musar bo gotovo še en levo usmerjeni "delegat", imenovan s strani politične funkcije.

Potem Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Če se bo s področjem RTV-ja ukvarjala komisija za človekove pravice znotraj SAZU, kot se je oglasila tudi v preteklosti, ko so njeni člani pisali pismo poslancev v Državni zbor lani pozimi in med drugim zapisali: "Avtokratsko vladno vodenje države in posledično obvladovanje civilne družbe že prehaja v totalitarno obliko oblasti," potem je jasno, da je njena nepolitičnost le privid. Sploh, ko so člani te komisije Tine Hribar, Renata Salecl, Milan Dekleva itd.

Nacionalni svet za kulturo naj bi predstavljal del odmika od politike. Ampak nacionalni svet za kulturo, ki je sedemčlanski organ, imenuje državni zbor za obdobje pet let. Torej aktualna politika.

Olimpijski komite Slovenije. Vodstvo te organizacije je bilo skozi celoten svoj obstoj politično. 23 let od leta 1991 do 2014 je funkcijo predsednika Olimpijskega komiteja zasedal Janez Kocijančič, ki je pokojni od leta 2020. Bil je član zveze komunistov, minister v vladi Staneta Kavčiča, tretji predsednik Združene liste socialnih demokratov pred Borutom Pahorjem itd.

Sedanji predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa tudi ni imun na politične povezave. Dolga leta je veljal za desno roko Janeza Kocijančiča. Dva mandata je podpredsednik krovnega olimpijskega gibanja v Sloveniji vodil tudi odbor za vrhunski šport, nekoč je predsedoval Fundaciji za šport in tudi vladnemu strokovnemu svetu za šport. Politično je bil v samostojni Sloveniji šest let član stranke SDS Janeza Janše, a je zaradi nestrinjanja z nekaterimi načeli in idejami te politične opcije nato iz nje izstopil. Letos ima OKS volitve in med kandidati je denimo tudi nekdanji predsednik SD Igor Lukšič.

Torej govoriti, da je ta funkcija in njena posledična moč imenovanja delegata v novonastali svet RTV, če se uveljavi novelo zakona, brez vezi s politiko, ne drži.

Naslednjega delegata naj bi imenoval informacijski pooblaščenec, ki ga za mandat imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika Republike Slovenije. Enak postopek ima tudi varuh človekovih pravic. Tako, bi lahko predsednik republike vplival na imenovanje treh delegatov. Nepolitično, ni kaj.

Za presojanje politik na področju varstva okolja minister ustanovi Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot svoje posvetovalno telo. Torej, minister za okolje, aktualni član vlade, bi imel vpliv na imenovanje naslednjega delegata preko sveta, ki ga sam sklicuje. Sicer so predlagani s strani SAZU, nevladnih organizacij in različnih zbornic, ampak političen vpliv je jasen.


Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Da politika lahko neposredno vpliva na odločitve teh organizacij, ker jih sofinancira, ni potrebno posebej poudarjati.

https://twitter.com/GrahWhatmough/status/1589496838654414848

Rezultat sprememb je več, ne manj politike

Če povzamemo, od predlaganega 17-članskega sveta je:

  • 5 predlaganih s strani organov, ki jih neposredno imenuje politika,

  • 6 voljenih s strani zaposlenih na RTV,

  • 2 neposredno voljena v manjšinskih skupnostih,

  • 2 preko SAZU in OKS, kjer je politična pristranskost zgodovinsko izpričana, in

  • 1 preko invalidske organizacije.


Programski svet sestavlja 29 članov, od katerih:

  • 2 člana iz manjšinskih skupnosti,

  • 1 člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti,

  • 2 člana imenuje predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti,

  • 3 člane izvolijo izmed sebe zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah tako, da so zastopane informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in tehnika,

  • 5 članov imenuje državni zbor na predlog političnih strank, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru, in

  • 16 članov imenuje državni zbor na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija; univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij, zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe.




Glede na vse skupaj je situacija jasna. Politični vpliv se samo zamakne izven polja transparentnosti v imenovanje preko sekundarnih organov. Kajti neposredno predlaganih iz politično določenih funkcij, s spremembo, da niti ni potrebno glasovanje v DZ, ostaja enako.

Verske skupnosti izgubijo svoje predstavništvo. Manjšinski skupnosti in SAZU so na istem. Poveča pa se moč zaposlenih in njihovo notorično samoupravljanje. Namesto 16 članov, ki bi jih transparentno potrdil Državni zbor, pa dobimo 2 dodatna predstavnika, ki zastopata šport in invalide.

Politika tako iz dobrih 17 odstotkov "svojega" kadra (5 članov iz strank pri 29ih članih) pride na skoraj 30 odstotkov (5 članov preko organov pri 17ih članih) v upravljavskem svetu, ki naj bi bil sedaj manj političen. Pri tem, da je imenovanje tudi sedaj nazivno neodvisnih lahko pod močnim političnim pritiskom. Kar pri zmanjšanju števila članov lahko pomeni, da bo politika preko sekundarnih organov na izvolitev še pet drugih članov in si tako zagotovila večino v novem svetu.

"... v resnici pa gre samo za to, da imajo izgovor, da zamenjajo vse po vrsti," komentira dr. Žiga Turk:

https://twitter.com/rtvslo/status/1582683653267951616
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Če bi na RTV-ju dejansko upoštevali nove programske standarde, bi morali odpustiti številne voditelje osrednjih informativnih oddaj
  • 01. 12. 2023
Novo šikaniranje »depolitizirane petnajsterice« na RTV? Sindikat opozarja na nezakonita ravnanja uprave
  • 18. 01. 2024
Incident pred RTV: Rupar poziva Drnovška k odstopu, ta vztraja: "Še ena v vrsti perverznih stvari, ki si jih Rupar lahko zamisli." Kaj Rupar obljublja grafitarju?
  • 20. 02. 2024