Kdor ni za levičarski RTV, je nazadnjak, klerikalec in Jeglič, je odmevalo na dogodku v organizaciji Sveta delavcev RTV (VIDEO)

Ljubljana, pred RTV Slovenija. Novinarska konferenca ob stavki novinarjev na RTVS, na kateri so predstavili stavkovne aktivnosti in odgovarjali na vprasanja. Tatjana Pirc z Radia Slovenija in televizijski voditelj Sasa Krajnc. Foto: Bor Slana, STA
POSLUŠAJ ČLANEK
V Šentjakobskem gledališču je potekala prireditev RTVSMO o pomenu javne radiotelevizije, ki jo je pripravil Svet delavcev RTV Slovenija. Dogodek je bil kombinacija kulturnih točk in debatnih omizij o problematiki RTV od financ do vsebine.

Občinstvo, ki so ga skoraj v celoti sestavljali zaposleni in sodelavci RTV, je z glasnim vzklikanjem ali žvižganjem sporočalo svojo opredeljenost do določenih stališč, ki so jih ali pa ne želeli slišati.

Uvodoma je Sašo Hribar z oponašanjem mladega Janeza Janše in kardinala Franceta Rodeta postavil ton dogodku. Sledil pa je pogovor z nekdanjima RTV-jevcema Miho Šaleharjem in Marcelom Štefančičem jr., ki je na daleč deloval, kot da ni sodil v enostranski scenarij. Miha Šalehar namreč ni potrdil, da odhaja zaradi političnih pritiskov, vendar je v šali dejal: "Midva z Marcelom sva na tisti polici z znižanimi izdelki." Marcel Štefančič pa je prostodušno priznal, da je pričakoval, da ga bo medijski trg zasul s ponudbami, kar se očitno ni zgodilo.


Finančno stanje RTV


Na prvi okrogli mizi so nastopili zdajšnji generalni direktor Andrej Grah Whatmough ter njegova predhodnika Igor Kadunc in Marko Filli.

Grah Whatmough je pojasnil, da rešitev vidi v zavezi vlade, ki je bila podana 10. oktobra. Vlada je takrat naznanila, da ima rešitev za javne zavode, ki imajo težave z energetsko draginjo, in napovedala ukrepe. RTV SLO je še isti dan pisal pristojnemu ministrstvu, zdaj pa čaka na odgovor ali na sestanek. Z 8,3 milijona dodatnih evrov bi lahko prihodnje leto pokrili "brez večjih težav", je napovedal aktualni generalni direktor.

Nekdanji direktor Kadunc je opozoril, da je zadostno financiranje dolžnost ustanovitelja zavoda. Izguba se vleče od leta 2016, zavod jo je ves ta čas krpal, na neki točki pa mora ukrepati ustanovitelj. Filli je spomnil, da se je zadnje povečanje prispevka zgodilo pred desetimi leti, posledično pa se je precej spremenila struktura stroškov. Stroški dela so šli navzgor, zdaj se draži elektrika in tako smo prišli do škarij, kjer ne moremo več nikjer prihraniti. "Obstoječa vlada signalizira, da noče zvišati RTV-prispevka, ker naj bi bil to politični samomor," je dejal Filli. Lahko pa v skladu z zakonom poveča vlaganja v hrambo, digitalizacijo arhivov, v narodnostne programe in programe za zamejce.

Pravice gledalcev in novinarjev


Po trojici generalnih direktorjev je Igor E. Bergant vodil pogovor z Marico Uršič Zupan, zdajšnjo varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev, nekdanjo varuhinjo Ilinko Todorovski in Tatjano Pirc, predsednico Novinarskega častnega razsodišča. Slednja je izvedla neusmiljen napad na sedanjo varuhinjo ter napadla kogarkoli, ki se ne strinja z njenim pogledom na RTV.

Pripoved o tem, kako vidi nazadnjake, klerikalce in škofa Jegliča, si lahko ogledate v spodnjem posnetku iz javnega prenosa dogodka. Zaključi pa Tatjana Pirc z izjavo: "Ta zgodba uči, da nazadnjaki in taki "jegliči" itd. pristanejo na smetišču zgodovine. Čez leta se iz njih posmehujejo. Muze in ustvarjalci pa ostanejo." Slednja primerjava s škofom Jegličem pove več o ustvarjalcih ter njihovi razgledanosti kot o čemerkoli drugem.


Napadi pa niso bili omejeni samo na vodstvo ali politiko. Ampak tudi na nove sodelavce RTV-ja, ki naj bi jih po besedah Ilinke Todorovski vodilni pobirali "kar s ceste". Slednji izjavi je moral nasprotovati celo povezovalec Igor Bergant.




Čistega vina jim je najbolj očitno želel naliti predsednik programskega sveta


Na tretji okrogli mizi so sodelovali aktualni predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, nekdanji predsednik programskega sveta Miran Zupanič ter nekdanji novinar in pomočnik direktorja RTV SLO Boris Bergant.

Voditelj Bergant je Gregorčiča izzval z vprašanjem, ali je RTV pod njegovim vodenjem programskega sveta samostojna. "Mislim, da je," je odgovoril Gregorčič in dodal, da programski svet ni RTV SLO, RTV SLO je dva tisoč ljudi, je tako velika institucija, da se je ne da ugrabiti. To je njena največja prednost in največja slabost, je nadaljeval.

Slabost zato, ker zaposleni pogosto mislijo, da so samozadostni, tudi takrat, ko jim varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev kaj poskuša dopovedati. "RTV se lahko uniči zgolj sam, če zaposleni ostajajo v svojem mehurčku, nedovzetni za zunanjo kritiko in refleksijo ter si ne pustijo postaviti ogledala, ker mislijo, da tega ne potrebujejo," je situacijo komentiral Gregorčič.

 

Sprememba zakonodaje je nujna že zato, ker je zakon iz leta 2005 zastarel, deloma neizvajan, manjkajo sodobni pristopi. Bergant, sicer strokovnjak za mrežo javnih radiotelevizij v Evropi, je obenem posvaril pred neposrednim posnemanjem praks iz tujine, saj ima vsaka družba svoje prioritete, pravni sistem, vizijo ... Spremeniti je treba sestavo programskega sveta, ki je po Bergantovih navedbah prevelik in se težko usklajuje. Sploh pa je programski svet pred kratkim prevzela "očitna skupina somišljenikov" in takšen javni servis, če naj bo pluralen, ne more obstajati.

Najbolj povedna pa je bila izjava nekdanjega predsednika programskega sveta Mirana Zupaniča, ki je zadel v srž realne problematike, ki se vrti okrog RTV-ja vse od njegove ustanovitve. Namreč, gre preprosto za nadzor nad obveščanjem državljanov ter za ohranjanje ideološke monolitnosti na javni radioteleviziji. Sedaj pa to zatečeno stanje izgleda ogroženo.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki