V kampanjo za 3 referendume kar 27 različnih organizatorjev. Od danes pa obstaja možnost še za četrti referendum

V referendumsko kampanjo se je prijavilo 28 organizatorjev. Sodelovanje so napovedale prav vse parlamentarne stranke. Tudi krščanski demokrati, ki pa naj bi po neuradnih informacijah zamudili s prijavo na državno volilno komisijo.

V nedeljo, 27. novembra, bomo volivci in volivke odločali o treh zakonodajnih referendumih, in sicer o noveli zakona o vladi, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o RTVS.

Predstavniki Združenja svetov delavcev Slovenije pa so danes v Državni zbor prinesli več kot 3.000 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Referendum o Slovenskem državnem holdingu

V Združenju svetov delavcev Slovenije si želijo, da bi v zakon zapisali tudi možnost nadzora s strani predstavnikov več kot 50.000 zaposlenih v družbah pod okriljem SDH-ja. Ker se to ni zgodilo, so sprejeli sklep o vložitvi pobude za zakonodajni referendum. Predsednik Združenja Vladimir Šega je poudaril, da pri njihovi referendumski pobudi ne gre za nagajanje vladi, ampak za izpolnjevanje koalicijske obljube in zakonske obveznosti o vključitvi delavcev v upravljavske organe državnih podjetij. "V Združenju svet delavcev Slovenije smo bili kar šokirani, ko smo izvedeli, da zakon o SDH ponovno ne upošteva ustavne pravice zaposlenih do soupravljanja," je poudaril Šega in dodal, da gre za očitno kršitev zakonodaje.

Optimalno rešitev po prepričanju Šege narekuje zakonodaja. Ta zahteva najmanj tretjino do polovice predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, je spomnil.

Če njihov predlog ne bo upoštevan, so po besedah Šege trdno odločeni, da gredo v zbiranje 40.000 podpisov, kolikor je potrebnih, da DZ razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel. "Glede na pozitiven odziv svetov delavcev širom Slovenije in glede na to, da nas je v teh družbah preko 100.000 zaposlenih, smo pripravljeni iti do konca," je po vložitvi podpisov za Slovensko tiskovno agencijo poudaril Šega.

Tri referendumske kampanje hkrati

27 prijav so prejeli samo za referendum o noveli zakona o RTVS, od tega 12 prijav pravnih oseb, sedem prijav političnih strank in osem prijav fizičnih oseb. Samo za referendum o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi pa so na DVK prejeli 12 prijav, in sicer prijav sedmih političnih strank, štiri prijave pravnih oseb in eno prijavo fizične osebe. Za organizacijo referenduma o noveli zakona o vladi je prispelo deset prijav. Od tega je šest prijav političnih strank in štiri prijave pravnih oseb, so sporočili iz Državne volilne komisije.

Med političnimi strankami, ki so se podale v kampanjo, so med drugim Gibanje Svoboda, Levica, SDS, SD in SLS. Sodelovanje v predreferendumski kampanji so sicer napovedale vse parlamentarne stranke, naj bi pa po neuradnih informacijah Krščanski demokrati zamudili s prijavo.

Svojo kampanjo je napovedalo skupno 13 organizacij. Med drugim pravnica Barbara Rajgelj z zavodom za kulturno raznolikost, Janez pobodnik z zborom za republiko. O zakonu RTV bosta v prihodnjih tednih razpravljali obe novinarski združenji. Pa tudi društvi javnosti dobro poznanih Ladislava Trohe in Vilija Kovačiča. Zanimivo, ko gre za referendum o RTV, je svojo kampanjo napovedal tudi sindikat taksistov.

Med posamezniki, ki bodo osebno nagovarjali državljanke in državljane pa so državni svetnik Rajko Fajt, člana SDS Dominik Štrakl in Alenka Forte, sicer zdravnica in nekdanja državna sekretarka, publicist Aljoša Harlamov, teolog in filozof Janez Juhant, pa tudi predsednik programskega sveta RTV Peter Gregorčič in generalni direktor javne RTV Andrej Grah Whatmough.

Vsebina treh referendumov

Referendum o spremembah zakona o vladi so v SDS-u zahtevali, ker se ne strinjajo s širitvijo vlade za tri ministrstva, kot to načrtuje vlada Roberta Goloba. Poleg reorganizacije posameznih ministrstev bi na novo ustanovili ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V SDS-u ocenjujejo, da bi dodatna ministrstva prinesla le dodatne stroške.

Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija. Med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani, ki jih ne bi imenoval DZ.

V koaliciji poudarjajo, da novela zakona o RTV Slovenija prinaša depolitizacijo javnega zavoda, stranka SDS, ki je pobudnica referenduma, pa meni, da novela z enim zamahom obglavlja vodstvo in programski svet RTV-ja. Proti uveljavitvi novele so tudi v NSi-ju, zato referendum podpirajo.

Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in ga je DZ sprejel decembra lani. Vlada pravi, da je zamik izvajanja zakona nujen, ker sta vsebina in financiranje osnovnega zakona pomanjkljiva in ne omogočata izvajanja v praksi. SDS je zahtevo za referendum podal, ker menijo, da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023. Referendum podpira tudi NSi.