Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska

dr. Matej Avbelj
Na zadnji septembrski dan je Evropska komisija objavila svoje prvo letno poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah Evropske unije. Poročilo je nujen, a hkrati sam po sebi nezadosten korak k zagotavljanju dejanske vladavine prava. Te, tudi s sankcijami, namreč ni mogoče zagotoviti iz Bruslja. Vladavina prava je domača naloga država članic, saj je ena od prvih predpostavk samega članstva v EU, da je država pravna država.


Posnetek komentarja dr. Mateja Avblja je na voljo na koncu prispevka.




Glede slednjega v različnih državah obstajajo različno velika odstopanja od vladavine prava, ki jo najdemo na papirju, in tisto, ki se dejansko izvršuje v praksi. To odstopanje obstaja, zlasti v primeru post-komunističnih držav, že od samega začetka njihovega članstva. Nove države članice so namreč pogoje za članstvo izpolnile predvsem na formalen način, medtem ko je sociologija, torej ravnanje v vsakodnevni institucionalni in še bolj neformalni praksi, ostala bolj ali manj enaka tisti iz proslulega totalitarnega sistema.
V Sloveniji smo imeli najmehkejšo tranzicijo, zato pa je, kot korelat, tudi ostalo največ trdih temeljev nekdanjega totalitarnega sistema.

V tem pogledu prav gotovo prednjači Slovenija, ki je, če jo primerjamo z ostalimi državami Srednje Evrope, še posebej z višegrajsko četverico, naredila najmanjši dejanski prelom s totalitarno preteklostjo v sociološkem smislu, v smislu ohranjanja elit ter starega modus operandi. Imeli smo, in na to so bili številni zelo ponosni, najmehkejšo tranzicijo, zato pa je, kot korelat, tudi ostalo največ trdih temeljev nekdanjega totalitarnega sistema. Drugače, po naravi stvari, pač ni šlo.

Naša naloga je torej mnogo težja in izziv, ki je pred nami, je večji od onega na Madžarskem in na Poljskem. V teh dveh državah je prišlo do močnega preloma s prejšnjim režimom, v civilni družbi, na univerzah, v državnih institucijah, vključno s sodstvom. Svoje mesto v ropotarnici zgodovine je našla tudi komunistična levica, na Poljskem celo tako močno, da levica praktično sploh več ne obstaja in da politični boj poteka znotraj enega in istega desnega političnega bloka.

V tem smislu Poljska in Madžarska nista primerljivi s Slovenijo. Slovenija je v političnem smislu namreč na slabšem, kajti pri nas post-komunistična levica ni le preživela v političnem smislu, temveč še naprej po novodobnem izumu samoupravljanja s temelji kapitalizma praktično obvladuje s sebi zvestimi ljudmi vse ključne podsisteme te države. Od šolstva, do medijev, od univerz, do gospodarstva, da o javni upravi in vseh mogočih neodvisnih institucijah niti ne govorim.
Tako kot smo v Sloveniji vzpostavili neformalno ugrabljeno državo, temelječo na kleptokraciji v imenu varovanja nacionalnega interesa pod rdečo zvezdo, na Madžarskem in Poljskem danes poteka razkroj ustavne demokracije pod črnim križem krščanske Evrope

Neprimerni za vzor


Slovenija torej ni Poljska niti Madžarska, stanje pri nas je v demokratičnem smislu mnogo bolj kompleksno, mnogo manj dovzetno za kratkoročno izboljšanje v smeri dejanske, zdrave demokracije in robustne pravne države. Pri tem nas še dodatno ovira naša majhnost, ki nam preprečuje, da bi v družbi in državi lahko razvili dejanski pluralizem, ki je na Poljskem in Madžarskem zaradi velikosti države, množice večjih mest, gospodarskih središč, številnih univerz, razvejane civilne družbe itd. dejansko zagotovljen.

Toda še bolj kot to, da je pred Slovenijo v smislu vzpostavljanja ustavne demokracije večji izziv kot pred Poljsko in Madžarsko, pa se je pomembno zavedati, da niti Poljska in še manj Madžarska ne moreta in ne smeta biti vzor za »reformo« slovenske države. Ti dve državi namreč danes predstavljata objektiven in dejanski odmik od vladavine prava in ustavne demokracije, ki se pod taktirko vladajoče politike odvija tako, da se temeljito in vztrajno uničuje sistem zavor in ravnovesij s formalnim ugrabljanjem vseh podsistemov in institucij države s svojimi politično in ekonomsko lojalnimi kadri. Poljska in Madžarska torej na formalen, odkrit način delata tisto, kar Slovenija neformalno že od nekdaj ima.

Zavedajoč  se tega, imamo pred seboj zgodovinsko priložnost in odgovornost ne pustiti se spremeniti v uporabne idiote. Tako kot smo v Sloveniji vzpostavili neformalno ugrabljeno državo, temelječo na kleptokraciji v imenu varovanja nacionalnega interesa pod rdečo zvezdo, na Madžarskem in Poljskem danes poteka razkroj ustavne demokracije pod črnim križem krščanske Evrope, zoper muslimanske migrante ter židovske bogataše. V imenu deklaratorno najvišjih idealov ter vrednot družine in vere se menda bije boj zoper kulturno revolucijo in ideologijo preveč liberalnega zahoda.

Ta plemeniti boj za najsvetejše cilje naj bi, včasih odobravanje v tej smeri zasledimo tudi na spletnih straneh tega portala, opravičeval vsa sredstva. Tudi preveč zagreto »reformo« sodstva, demontažo drugih nadzornih institucij, naskok na »javne« medije in tako naprej, do končne zmage. A ta ne bo prišla v podobi krščanske Evrope, temveč prej kot ne v obliki post-komunistične mafijske države, kjer bodo oblastniki vaše zaupanje v vrednote, v katere vi – oni pa ne – v resnici verjamete, zlorabili za lastno ohranitev in okrepitev na oblasti.

Samo za to gre. Rdeče zvezde, krščanske Evrope in boj proti vsem mogočim nepriljubljenim manjšinam, enkrat verujočim, drugič istospolno usmerjenim, so le kulisa, predstava za lahkoverne uporabne idiote, ki s pomočjo glasovalne skrinjice, menda še na demokratičen način, požegnajo vse bolj avtoritarno, nedemokratično in nepravno: samovoljno stanje.

Edino zdravilo proti temu je vladavina prava. Vladavina prava v formalnem, vsebinskem in dejanskem smislu, ki pomeni nasprotje samovolje in arbitrarnosti. Vladavina prava, ki mora imeti primat nad vsako ideologijo in svetovnim nazorom ter politiko. Kajti samo dejanski obstoj vladavine prava je tisti, ki lahko zagotovi, da se o ideologiji, svetovnih nazorih, politiki in interesih, ki nas razdvajajo, pošteno prepiramo in dogovorimo kot civilizirana družba. Samo vladavina prava vam omogoča, da živite kot človek enakovreden sočloveku, ne glede na vse naše in vaše medsebojne razlike.

Če ne verjamete meni, pa verjemite Gustavu Radbruchu, nemškemu filozofu, ki je po izkušnji druge svetovne vojne nam vsem za vse večne čase položil na srce naslednjo resnico. »Ne, ne smemo reči: vse kar koristi ljudstvu je pravo, temveč je treba reči obratno: samo to, kar je pravo, koristi ljudstvu.«


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023