Vlada ne posluša vodstva NIJZ? Glede na izkušnje iz slovenskega Vuhana je bil že skrajni čas

Novo bojno polje med politično levico in njej zvestimi mediji ter vlado Janeza Janše se odpira na področju odnosa politike do Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Zanemarili so stroko in sankcionirali kritike«, »Stroka v strahu, da bodo zadnje zaostritve povečale možnost okužb« sta le dva izmed številnih naslovov v levo orientiranih medijih, ki ustvarjajo vtis, da se Janševa vlada odloča na podlagi političnih in ne strokovnih kriterijev.

Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka


A NIJZ je seveda le del stroke. In glede na prvi mesec izkušenj s koronavirusom na domačih tleh tisti del stroke, ki je v tem obdobju najbolj zatajil. Slednjega ne govorim na pamet, temveč tudi iz vpogleda v ozadja odločevalskih procesov v moji domači občini Šmarje pri Jelšah pri omejevanju širjenja koronavirusa tako v osnovni šoli kot v šmarskem domu upokojencev.

Brez da se spuščam v podrobnosti (nekaj sem povedal že v prvem pismu iz slovenskega Vuhana, za ostalo bo morda še kdaj čas), je najbolj točno diagnozo početja vodstva NIJZ postavil uradni govorec vlade Jelko Kacin, ko je dejal:

"Želja vlade je, da bi bil NIJZ čim bližje dogajanju v realnosti. Da ne bi hodil za dogodki, ampak pred njimi."

Po vsem, kar vem, je zame več kot očitno, da je NIJZ izbruh koronavirusa dočakal nepripravljen. Da je ob grožnji širjenja COVID-19 iz Italije v Slovenijo z napotitvijo »smučarjev« na delo, če nimajo simptomov, doprinesel k temu, da se je začel širiti po šolah, domovih upokojencev in zdravstvenih institucijah. Z zatrjevanjem, da je prenos le kapljičen preko kašljanja in kihanja, je  zavedel številne predsimptomatske in asimptomatske okužene, ki so virus nevede množično sejali naokoli.

Povrh vsega pa svojih ocen in presoj, ki so se sčasoma izkazale za pomanjkljive, netočne ali zgrešene, večinoma niso želeli bodisi javno korigirati, bodisi jih s svojo strokovno avtoriteto zagovarjati. Raje so se poskrili v svoje pisarne ter vodilne po občinah in prizadetih ustanovah pustili, da se, tudi okrog strokovnih vprašanj, vse prevečkrat zagovarjajo sami.
Da v izrednem stanju, ko je zaupanje ljudi v početje države ključnega pomena za učinkovitost kolektivnega boja proti zahrbtni bolezni, direktor NIJZ vladi javno skoči v hrbet, je nezaslišano.

Pandorino skrinjico javnih razčiščevanj so odprli sami


Po mojem mnenju sicer še ni napočil čas, da se o vlogi vodstva NIJZ (med 500 zaposlenimi se jih je nedvomno velika večina izkazala s strokovnostjo, delavnostjo in požrtvovalnostjo) presoja javno. A kaj, ko so pandorino skrinjico te razprave odprli sami, s tem, ko so javno nastopili proti sprejetim ukrepom za zajezitev virusa. S tem najedajo vero državljanov v njihovo smiselnost ter spodkopavajo njihovo upoštevanje.

Slednje ne bi bilo sporno v "mirnodobnem" času, ko bi se odpirale diskusije o načinih reševanja nekaterih občih zdravstvenih problemov v družbi. Da pa v tako rekoč izrednem stanju, ko je zaupanje ljudi v početje države ključnega pomena za učinkovitost kolektivnega boja proti zahrbtni bolezni, direktor NIJZ vladi skoči v hrbet z besedami, da sprejema nesmiselne ukrepe, je pa nezaslišano. Še posebej glede na zgodovino napačnih odločitev njegovih predhodnikov ter dejstvo, da so glede ukrepanja okrog novega koronavirusa tudi mnenja stroke doma in po svetu različna.

Četudi se Ivan Eržen z vlado in njenimi svetovalci iz strokovnih vrst ne strinja ter ima občutek, da je njegove nasvete preslišala, bi moral svoj ego potisniti na stran in vsaj državotvorno molčati. A nekateri v NIJZ pri javnem nasprotovanju vladi gredo še dlje. V medije so lansirali pismo s podpisi 25 epidemiologov v podporo Erženu in z identičnimi očitki vladi: da so nošenje mask, razkuževanje javnih površin in stavb, omejevanje gibanja ... "strokovno sporni" ukrepi. V.d. direktorja Eržen pa je celo najavljen kot sodelujoči v razpravi opozicijskih Socialnih demokratov, nedvomno naperjeni proti vladnim odločitvam glede zajezitve širjenja koronavirusa.



Dobrega mnenja o Erženovi operativnosti sicer nimam še iz časov svojega dela v sistemu zaščite in reševanja (bil je regijski poveljnik Civilne zaščite), in kot berem, nisem edini. Zadnji dogodki so me v tem prepričanju še utrdili in po moji presoji je imenovanje Eržena za vršilca dolžnosti direktorja NIJZ po odhodu Pirnatove najslabša dosedanja kadrovska poteza v času te vlade. Slednja je v svetu NIJZ, ki je za kadrovske odločitve pristojen, svoja predstavnika že zamenjala in upamo lahko, da bo z razpisom za novega direktorja, ki je v teku, ta kiks popravljen.

V vmesnem času pa si želim, da razni SD-jevi kadri po vodstvenih strukturah naših zdravstvenih institucij ne bi sledili svoji stranki pri rušenju zaupanja v oblast za vsako ceno. Legitimnega časa za takšno početje bo za opozicijo po tej koronavirusni krizi nedvomno še dovolj. Do takrat pa naj, v dobro Slovenk in Slovencev, pokažejo vsaj kanček državotvornosti.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike