Verjetno ste posumili, ko sem kritiziral Janšo, nato problematiziral Primca in ga nekoliko kasneje, na račun kritike NSi, povzdignil v talenta. Po zgornjem naslovu vam je dokončno jasno: uredniku Domovine se je bodisi zmešalo, bodisi ga je nastavila UDBA. Zdaj jezno robantite, da ste za takšen medij namenili svoje kavice ali celo kakšno kosilo.
Upam, da vendarle ni tako hudo. Ampak res verjamem v levičarje, tiste, ki imajo občutek za integriteto in jim je pomembno, da v tej državi ohranimo nivo kulture v sobivanju, ne glede na to, če pri tem drsi levim ali desnim.
Zdaj si verjetno mislite, o čem za vraga sploh nalagam in ugotavljate, da do sem nisem spisal še ničesar smiselnega.
Molk organov …
Nič čudnega, saj o stvareh, ki jih imam v mislih, ni poročal praktično noben osrednji medij. Pragmatično so molčali, si zadelali ušesa in oči ter tiho ignorirali v upanju, da ne bo nihče opazil. Povsem enako velja za politike, pristojne funkcionarje in predstavnike civilne družbe.
A nekateri smo vendarle zastrigli z ušesi in vsaj osebno me dvolična ignoranca zmoti do te mere, da ko naletim na tak primer, ga zlepa ne spustim iz rok.
A nekateri smo vendarle zastrigli z ušesi in vsaj osebno me dvolična ignoranca zmoti do te mere, da ko naletim na tak primer, ga zlepa ne spustim iz rok.
Kaj so vam zamolčali …
V Programskem svetu RTV Slovenija po novem sedi človek, ki se je na Twitterju nestrpno izražal do članov ene izmed družbenih skupin, katere kot predstavnik gledalcev in poslušalcev javne hiše po svoje tudi zastopa.
Istospolno usmerjene ljudi je namreč v seriji tvitov zmerjal s »pi*** homoseksualnimi«, »krotami« in podobnimi izrazi.
Zagotovo se čudite, kako je takšnemu človeku v svet naše radiotelevizije uspelo priti skozi občutljivo sito medijev in nevladnih organizacij. Kako o njegovi neprimernosti niso poročali v TV Dnevniku, o kandidatovih izpadih nestrpnosti nista pisala Delo in Mladina in se niso oglasili varuhinja človekovih pravic, Mirovni inštitut ter bivša informacijska pooblaščenka.
Resnica je samo ena, za našo družbeno realnost žalostna in boleča. Programski svetnik Domen Savič se namreč z zgornjimi besedami v resnici ni nestrpno izražal do homoseksualcev, ampak do katoličanov. Oziroma “klerotalibanov”, kot jim pravi sam.
It na volišče. Sam to. In faking zmagat nad klerotalibani. https://t.co/mcbjl4gBBE
— Savič Domen (@savicdomen) November 19, 2015
Zdaj vam je verjetno jasno. Takšne malenkosti se pač pri nas oprošča, sploh, če so posredi »naši«.
Odgovorni so seznanjeni …
Na Domovini tovrstnih dvojnih meril dežurnih varuhov strpnega govora in človekovih pravic nismo mogli kar prezreti. Zbrali smo Savičeve tvite, jih poslali na Mirovni inštitut in vsem koalicijskim članom mandatno-volilne komisije, ki so Saviča podprli.
Povprašali smo jih, po kakšnih kriterijih so glasovali za Domna Saviča, ali so bili seznanjeni z njegovimi navedenimi stališči in kako jih komentirajo.
Odgovorov nismo prejeli, s svetlo izjemo vodje poslancev SD Matjaža Hana, ki je tovrstna stališča obsodil ter odkrito priznal, da ob glasovanju o Saviču ni vedel ničesar.
Kritičen odziv smo še posebej pričakovali od varuhov etike in morale v SMC, a Cerarjeva desna roka Simona Kustec Lipicer je raje ubrala taktiko »ignore« v upanju, da se bomo pošiljanja mailov in vrtenja številk slej kot prej naveličali.
Kritičen odziv smo še posebej pričakovali od varuhov etike in morale v SMC, a Cerarjeva desna roka Simona Kustec Lipicer je raje ubrala taktiko »ignore« v upanju, da se bomo pošiljanja mailov in vrtenja številk slej kot prej naveličali.
To se ni zgodilo; vztrajali smo vse dokler nam že malo razdraženi PR-ovec ni nejevoljno zabrusil, naj raje Saviča sodimo po njegovem delu.
Kljub večkratnim e-poštnim sporočilom odziva ni bilo tudi s strani Mirovnega inštituta. Za pojasnitev stališč smo se obrnili tudi na Saviča samega ter še enkrat več ostali brez odgovorov.
Zato nam ni preostalo drugega, kot da sledimo Domnovim navodilom in damo Domna Saviča v medije.
Priden dečko, ampak …
Vse lepo in prav. Osebno nimam nič proti Domnu Saviču, katerega aktivnosti poznam še iz zlatih blogerskih časov. Nasprotno, menim, da je povsem pošten in strpen dečko, še posebej do tistih, s katerimi se strinja, oziroma simpatizira.
Na spletu se mu je pač zaletelo in je zapisal tisto, kar si mnogi njegovi somišljeniki pri sebi mislijo, vendar v imenu strpnosti izražajo na bolj prefinjen način.
A ljudi, katerim se v globalni vasi sodobnih tehnologij zareče, je veliko. S to razliko, da so nepr(idipr)avi nemudoma obtoženi vseh vrst nestrpnosti, fobij, fašizma in ne vem še česa. Njihovo ime je za vedno ožigosano, vrata javnih funkcij v politiki, civilni družbi, gospodarstvu, medijih in drugje pa za nedoločen čas zaprta.
Tako je tudi prav, boste dejali, kar takoj podpišem, če smo sposobni soditi prav vse z enakimi vatli, ne glede na to ali pripadajo osovraženi desničarski manjšini ali eliti levo razmišljujočih priviligirancev. Naj bo tako Domnu Saviču kot Tomažu Majerju dovoljeno, ali pa ne, skupaj sedeti v Programskem svetu RTV Slovenija.
Želel bi verjeti …
Sam verjamem, da je tudi na levici mnogo takšnih, ki se zavedajo, kakšno škodo tovrstna dvojna merila povzročajo naši družbi, saj zaradi njih ljudje upravičeno dvomijo v osnovno družbeno pravičnost in institucije države ter civilne družbe, ki naj bi jo zagotavljale in varovale.
Zato levičarje med mojimi bralci vljudno prosim, da ne zamižite na obe očesi, kot so to storili vaši somišljeniki s funkcij javnega vpliva, in tale zapis delite med svoje prijatelje, nato pa visoko etično-moralni Simoni Kustec Lipicer v ta obrazec prijazno sporočite, kaj si mislite o njenem razumevanju morale.
In ne pozabite, v vas verjame urednik desno-nazorskega medija, ki (še) ni izgubil upanja v sodelovanje različno mislečih, a načelnih in poštenih, v naše skupno dobro.
izjemno!
hvala.
//
Spoštovani.
Na https://www.domovina.je/verjamem-v-levicarje/
sem prebral o nekaterih javno podanih stališčih člana programskega sveta RTV Slovenija, Domna Saviča.
Zelo negativno sem presenečen, da je nekdo, ki daje tovrstne izjave lahko član inštitucije, ki mora biti zgled svobodnega IN odgovornega izražanja.
RTV je prav zaradi tega stvar nacionalnega interesa in tja sodijo ljudje, ki to prepoznavajo in iz tega delujejo.
Prosim za pojasnila, ali ste ga res podprli za člana sveta RTV.
Hvala.
//
Komentar ima eno šibko točko, in sicer sledeč stavek: “Naj bo tako Domnu Saviču kot Tomažu Majerju dovoljeno, ali pa ne, skupaj sedeti v Programskem svetu RTV Slovenija.”
Domen Savič je namreč čisto prava oseba, ki svoja stališča predstavlja surovo in neposredno, medtem ko je Tomaž Majer psevdonim, izmišljeno ime, ki ga zaradi želje po neizpostavljenosti uporablja neka tretja oseba. Primerjava je popolnoma neustrezna. Domen Savič je tako v nasprotju z Majerjem pošten in odkrit – pa četudi je budala.
V programskem svetu imam raje poštene budale, kot pa skrivače in hujskače!
Se ne strinjam. Komentar ne more (ob)stati ali pasti na enem stavku. Tomaž Majer morda je anonimen (čeprav se je potem nekdo pojavi s tem imenom, ampak dobro), primeri pa veljajo na stotine drugih, ki so se prav tako izpostavili z imenom in priimkom.
Sicer pa je na anonimnost treba pogledati malo širše —> praksa kaže, da se mnogi ne želijo izpostaviti, ker jim to tudi evidentno škodi, tudi če ne napišejo nič spornega recimo z vidika širjenja nestrpnosti ali sovražnega govora.
Domnu Saviču (in njegovim) se očigledno tega ni treba bati, pa lahko napiše marsikaj.
Vi kar verjemite v levičarje. Nihče vam ne brani, da verjamete, daje Zemlja ploščata, nihče vam ne brani, da verjamete, da je bil Tito dober državnik, nihče vam ne brani, da verjamete v svetovno neoliberalno zaroto. Ravno tako vam nihče ne brani, da verjamete v poštenost levičarjev.
Jaz raje verjamem stvarem ki so podprte z dokazi, da je Zemlja okrogla, verjamem, da je bil Tito zločinec, ne pa državnik (sploh pa, države, ki jih ustvarijo dobri državniki, ne razpadejo deset let po smrti ustanovitelja), verjamem, da je neoliberalizem psovka za diskvalificiranje nasprotnikov in verjamem, da so levičarji danes predvsem tisti, ki se jim to splača biti. Od takšnih oportunistov pa poštenja ne morete pričakovati, dokler se jim ne splača. In danes se poštenje ne splača; le poglejte, kako uspevajo Jankovići, Popovići in podobni.
Tisti, ki razmišljajo socialdemokratsko, so za naše levičarje (bolje rečeno neokomunistične mafijce), že niso več niti žlahtna desnica; so nekje na meji desnih skrajnežev, kot jih definira medijski mainstream. Vsi, ki so manj levo od socialdemokracije, so razglašeni za levičarske skrajneže.
Z današnjo Slovensko “levico”, bolje rečeno neokomunistično mafijo ni mogoče sodelovati. Tako kot ni bilo nikoli mogoče sodelovati z nacisti. Z njo lahko samo kolaboriraš in na koncu propadeš. Stranke slovenske pomladi so bile povsem izigrane in uničene, ko so v 90. letih prejšnjega stoletja sodelovali z levico. Ne ponovimo napake nikoli več!
Sodelovanje je možno, a težko. Združena levica(skrajna, skrajna, skrajna levica), in tudi sd, ter desus ima toliko podpornikov, da vedno vlečejo svoje ideje naprej(teorije, ideologije…) Ko bodo vsi Slovenci mislili s svojo glavo in volili po pameti bodo levičarji tako ali tako propadli. Ostala bo le kakšna leva stranka z nazori Romana Vodeba.
Pohvalno, da na Domovini niste spregledali tega … Se ne čudim, da so se vsi potuhnili. Kaj pa naj naredijo ob taki sramoti?