Velikonočne tradicije po svetu: od zažiganja Jude Iškarijota do dejanske uprizoritve križanja
Velika noč, največji krščanski praznik, je za kristjane po vsem svetu praznik veselja ob Kristusovem vstajenju. Praznik po vsem svetu spremljajo številne tradicije in jedi. Nekaj smo jih za vas zbrali v nadaljevanju.
Ker Vzhodna in Zahodna Cerkev praznik velike noči izračunavata po drugem koledarju, se razlikuje tudi datum velike noči. Medtem, ko jo Zahodna Cerkev praznuje 1. aprila, jo Vzhodna teden kasneje, 8. aprila. Slednja se po praznovanju loči tudi po strožjih pravilih glede posta in velikemu številu beril na veliki četrtek in petek in lastno liturgijo.
Veliki teden glede na Cerkev marsikje spremljajo dela prosti dnevi. Veliki četrtek je na Danskem, na Islandiji, na Norveškem in v večini držav, ki so bile del Španskega imperija (Španija, Argentina, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Mehika, peru, Venezuela, Honduras …) dela prost dan in državni praznik. Velik petek je prost v več evropskih državah (Češka, Finska, Nemčija, Velika Britanija, Malta, Madžarska), 12 ameriških zveznih državah in marsikje po svetu (tudi npr. na Kubi, v Hong Kongu in večinsko muslimanski Maleziji). Večji del krščanskega sveta pozna tudi igranje pasijona – upodobitve Jezusovega trpljenja in smrti.
V Evropi in Ameriki veliko noč spremljajo izmenjevanje velikonočnih jajc, pirhov in daril. Marsikje v Zahodnem svetu otroci po domovih in cerkvah za veliko noč iščejo skrite pirhe ali čokoladna jajca. Gospodinje za veliko noč spečejo sladko pecivo; potico pri nas, sladke sadne kruhke s križem na vrhu v Angliji, sladek kruh z rozinami in ribezom na Nizozemskem. Zelo raznolike so tudi velikonočne jedi. Velik del sveta ne pozna blagoslova velikonočnih jedil, je pa marsikje tradicionalna velikonočna jed jagnetina.
Na veliki četrtek mnogi katoličani obhajajo pashalno večerjo; jagnje z nekvašenim kruhom in zelišči. V mnogih azijskih državah na ta dan po tradiciji obiščejo sedem cerkva, drugod (npr. v Indiji) pa 14 – za vsako postajo križevega pota eno. V V eliki Britaniji imajo tudi običaj, po katerem monarh revnim ali zaslužnim za delovanje cerkve ta dan simbolno podari denar.
Na veliki petek se poleg obredov velikega petka, tradicije počastitve križa in polaganja Kristusa v grob, na Filipinih nekateri kljub močnemu nasprotovanju Cerkve dajo mučiti ali celo za kratek čas križati. V Vzhodnih Cerkvah ga zaznamuje branje 12 beril, ki govorijo o Kristusovem trpljenju in smrti.
Na veliko soboto zvečer marsikje zakurijo kres, v katerega vržejo podobo Juda Iškariota, na grških otokih čez okno mečejo glinene lonce, s katerimi pozdravljajo novo življenje.
Veliko noč po svetu spremljajo karnevali (npr. Argentina, Indija), ognjemeti (Švedska) in topovske salve. V južni Ameriki praznovanje spremlja trgatev in točenje velikih količin vina. Vzhodni narodi, posebej še Rusi, poudarjajo pomen jagnjeta, zato pecivo in jedila radi pripravijo v obliki jagnjeta. Verjamejo namreč, da Satan lahko prevzame obliko vseh živali, razen jagnjeta.
Na Slovaškem, Madžarskem in Češkem fantje dekleta na veliko noč polijejo z vodo ali udarijo z barvnimi trakovi (neke vrste bič), kar da prinaša zdravje, lepoto in plodnost.
Ker Vzhodna in Zahodna Cerkev praznik velike noči izračunavata po drugem koledarju, se razlikuje tudi datum velike noči. Medtem, ko jo Zahodna Cerkev praznuje 1. aprila, jo Vzhodna teden kasneje, 8. aprila. Slednja se po praznovanju loči tudi po strožjih pravilih glede posta in velikemu številu beril na veliki četrtek in petek in lastno liturgijo.
Veliki teden glede na Cerkev marsikje spremljajo dela prosti dnevi. Veliki četrtek je na Danskem, na Islandiji, na Norveškem in v večini držav, ki so bile del Španskega imperija (Španija, Argentina, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Mehika, peru, Venezuela, Honduras …) dela prost dan in državni praznik. Velik petek je prost v več evropskih državah (Češka, Finska, Nemčija, Velika Britanija, Malta, Madžarska), 12 ameriških zveznih državah in marsikje po svetu (tudi npr. na Kubi, v Hong Kongu in večinsko muslimanski Maleziji). Večji del krščanskega sveta pozna tudi igranje pasijona – upodobitve Jezusovega trpljenja in smrti.
V Evropi in Ameriki veliko noč spremljajo izmenjevanje velikonočnih jajc, pirhov in daril. Marsikje v Zahodnem svetu otroci po domovih in cerkvah za veliko noč iščejo skrite pirhe ali čokoladna jajca. Gospodinje za veliko noč spečejo sladko pecivo; potico pri nas, sladke sadne kruhke s križem na vrhu v Angliji, sladek kruh z rozinami in ribezom na Nizozemskem. Zelo raznolike so tudi velikonočne jedi. Velik del sveta ne pozna blagoslova velikonočnih jedil, je pa marsikje tradicionalna velikonočna jed jagnetina.
Zadnja večerja
Na veliki četrtek mnogi katoličani obhajajo pashalno večerjo; jagnje z nekvašenim kruhom in zelišči. V mnogih azijskih državah na ta dan po tradiciji obiščejo sedem cerkva, drugod (npr. v Indiji) pa 14 – za vsako postajo križevega pota eno. V V eliki Britaniji imajo tudi običaj, po katerem monarh revnim ali zaslužnim za delovanje cerkve ta dan simbolno podari denar.
Na veliki petek se poleg obredov velikega petka, tradicije počastitve križa in polaganja Kristusa v grob, na Filipinih nekateri kljub močnemu nasprotovanju Cerkve dajo mučiti ali celo za kratek čas križati. V Vzhodnih Cerkvah ga zaznamuje branje 12 beril, ki govorijo o Kristusovem trpljenju in smrti.
Na veliko soboto zvečer marsikje zakurijo kres, v katerega vržejo podobo Juda Iškariota, na grških otokih čez okno mečejo glinene lonce, s katerimi pozdravljajo novo življenje.
Veliko noč po svetu spremljajo karnevali (npr. Argentina, Indija), ognjemeti (Švedska) in topovske salve. V južni Ameriki praznovanje spremlja trgatev in točenje velikih količin vina. Vzhodni narodi, posebej še Rusi, poudarjajo pomen jagnjeta, zato pecivo in jedila radi pripravijo v obliki jagnjeta. Verjamejo namreč, da Satan lahko prevzame obliko vseh živali, razen jagnjeta.
Na Slovaškem, Madžarskem in Češkem fantje dekleta na veliko noč polijejo z vodo ali udarijo z barvnimi trakovi (neke vrste bič), kar da prinaša zdravje, lepoto in plodnost.
Zadnje objave
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Sveta Joahim in Ana – Jezusova stara starša
26. 7. 2026 ob 15:16
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)
26. 7. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Božje kraljestvo je način življenja
26. 7. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)
26. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
JOŽEF, ŽELIM TI VESELO PRAZNOVANJE - jutri JE ŠE ENA PRAZNIĆNA MAŠA IN VSAK JO LAHKO OBIŠČE.
NIČ HUDEGA, ČE BO JUTRI ZAJTRK MALO SKROMNEJŠI - BO PA VEČ PRAZNIČNEGA VZDUŠJA.
ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA......... VAŠI KOMENTARJI OBOGATIJO DOMOVINO. ZA KAR SMO VAM HVALEŽNI.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.