Vatikan z novimi omejitvami "tradicionalne maše": liturgični spori se poglabljajo

vir: FB @JuventutemSlovenija
V razgrete napetosti v Katoliški cerkvi glede darovanja svetih maš po t. i. izredni obliki rimskega obreda oz. misalu sv. Janeza XXIII. je Vatikan posegel z novimi omejitvami, ki zmanjšujejo vlogo škofov pri pastirski skrbi za tradicionalnejše katoličane.

Za kaj pravzaprav gre, kaj se na tem področju dogaja v Sloveniji in svetu ter kakšni so odzivi škofov?

Motuproprij Traditionis custodes (Varuhi tradicije), ki je julija 2021 močno posegel v dotlej svobodnejše obhajanje liturgije po misalu sv. Janeza XXIII. iz leta 1962 in pokojnemu papežu Benediktu po besedah njegovega tajnika "zlomil srce", je dobil novo nadaljevanje. Tokrat gre za reskript, kratko dodatno pojasnilo, ki ga je po potrditvi papeža Frančiška objavil prefekt Kongregacije za bogoslužje, kardinal Arthur Roche.

Reskript določa, da ima pristojnost za podeljevanje spregledov pri treh omejitvah iz motuproprija le Vatikan, ne pa tudi lokalni škofje. Ti so se doslej pri tem lahko sklicevali na kanon, ki pravi, da lahko škof oprosti vernike od določenih disciplinskih pravil, če presodi, da je to v njihovo duhovno dobro.

Omenjene tri omejitve vključujejo to, da le Sveti sedež lahko odobri novoposvečenim duhovnikom dovoljenje za obhajanje tradicionalne maše, da škof ne more po lastni presoji dovoliti njenega obhajanja v župnijski cerkvi ter da ne sme dovoliti ustanavljanja osebnih župnij za takšno obhajanje.

Številni škofje v zahodnem svetu, posebej v ZDA, namreč nad omejitvami iz motuproprija in sledečih dokumentov niso bili navdušeni ter so tradicionalnim župnijam in vernikom podelili širokogrudna dovoljenja, ker so se zavedali, da – četudi sami niso navdušenci nad starim obredom – takšni katoličani predstavljajo pomemben in živ del njihove škofije. Da imajo škofje do tega pravico, so utemeljevali tudi številni kanonski pravniki, ki so analizirali dokumente. A odslej bo o vseh prošnjah za spreglede pri omejitvah odločal Dikasterij za bogoslužje – ta pa, vsaj po informacijah virov pri Catholic Herald, denimo ni in ne bo izdal nobenih dovoljenj za obhajanje tradicionalne maše duhovnikom, posvečenim po objavi Varuhov tradicije.

Vprašanje, ki se zastavlja, je, kako bo dikasterij preverjal uveljavljanje reskripta. Že dalj časa se širi špekulacija, da naj bi Vatikan za veliki ponedeljek, na dan obletnice razglasitve novega obreda, pripravljal še pomembnejši dokument, morda celo apostolsko konstitucijo, ki bi enkrat za vselej "opravila" s težnjami po "tridentinski" liturgiji. Ali je sedanji reskript omiljena verzija tega ali le napoved prihajajočega, bo kmalu pokazal čas.

Pripombe škofov, razočaranje dela vernikov


Reskript je že doživel nekaj odzivov škofov. Springfieldski Thomas Paprocki je denimo za CNA dejal, da je skupnost okoli tradicionalne maše v njegovi škofiji zvesta Cerkvi ter da meni, da bi škofje morali imeti pristojnost dovoliti nadaljevanje takšnih maš, saj so "precej bolj na tekočem s tem, kar se dogaja v njihovih škofijah, kot pisarna v Rimu". Izrazil je dvom v to, da je reskript na iniciativo kardinala Rocheja skladen z namenom papeža Frančiška, ki naj bi sicer želel pri odločanju opolnomočiti ravno škofe. Paprocki je, da bi se tradicionalne maše v njegovi škofiji lahko nadaljevale, status ene od cerkva tudi spremenil v nežupnijski, kar je lahko storil, ker je župnija imela dve cerkvi.

Nekatere škofije, kot denimo arlingtonska, so od Vatikana že prejele začasna dovoljenja, da določene župnije oprostijo omejitev, spet druge so poiskale alternativne bogoslužne prostore, na primer šolske kapele, v tretjih pa so javna tradicionalna bogoslužja dokončno opuščena.

Po poročanju medijev so mnogi verniki, ki so se jih udeleževali in sicer predstavljajo izjemno majhen delež, v vseh ZDA denimo 1 %, razočarani – posebej ob dvoličnosti, ko se mnoge škofije soočajo s hudim upadom števila vernikov, zapiranjem župnij, globoko krizo zaradi spolnih zlorab, liturgičnimi zlorabami, namesto s tem pa se ukvarjajo z oteževanjem dostopa do duhovne hrane tradicionalnim katoličanom. Trendi v njihovih skupnostih so sicer v porastu, prevladujejo mladi in družine, polna so tudi tradicionalna semenišča.

Tradicionalni obred ima zagovornike tudi med slavnimi


Za relativno pogosto prisotnost teme v katoliških medijih so zaslužni tudi številni slavni, ki poudarjajo naklonjenost "starejšim obrednim oblikam". Nedavno spreobrnjeni ameriški igralec Shia LaBeouf je v intervjuju s priljubljenim škofom Barronom denimo dejal, da ima tradicionalno mašo raje, saj pri njej nima občutka, kot bi mu nekdo "skušal prodati avto".

Harrison Butker. Foto: zajem zaslona


Še bolj sveža je zgodba prvaka ameriškega Super Bowla, zvezdnika ameriškega nogometa, Harrisona Butkerja, ki je v intervjuju za CNA dejal: "Počutim se kot drugorazredni katolik in kot da ne bi bil del Cerkve, ker se želim udeleževati tradicionalnega obreda. Ampak to nikakor ni res. Hočem biti ubogljiv do Cerkve. Hočem ostati znotraj Cerkve. Zdi se, kot da sem preganjan le zato, ker želim ljubiti tradicionalni obred. In ta obred odstranjujejo, kar je zelo žalostno." Na vprašanje, kaj bi glede na nove omejitve dejal papežu Frančišku, je odgovoril: "Sveti oče, vsi katoličani, ki jih poznam in imajo naklonjenost do tradicionalne maše in zakramentov, hočejo biti svetniki. /.../ Nočejo tega velikega upora proti Cerkvi. Ne zanikajo papeštva. Radi so katoličani in želijo biti svetniki ter delajo vse, kar zmorejo, za to. In zdaj se postavlja pod vprašanje, če so katoličani, ki zaradi svojega zveličanja preferirajo tradicionalne zakramente, sploh dobri katoličani. In mislim, da to zares osami mnoge tradicionalne katolike," je med drugim dejal.

A papež Frančišek je svoje stališče večkrat izrazil: obred je le en in dvojnost oblik, o kateri je govoril njegov predhodnik, ni sprejemljiva, v duhu iskanja edinosti je, kot pravi, prenovljeni misal edini izraz pravila molitve rimskega obreda.

Tradicionalni obred pri nas


Kako pa je s tem pri nas? Več let je bila tradicionalna latinska maša enkrat mesečno darovana v Ljubljani, za pripravo in promocijo je skrbela skupina vernikov, imenovana Ad Dominum, maševali pa so posamezni župnijski duhovniki. Kljub motupropriju Summorum pontificum papeža Benedikta, ki je uporabo misala iz leta 1962 naredil svobodnejšo, so škofje rednejše darovanje preprečevali, sredi poletja leta 2021 pa določili prestavitev mesečne tradicionalne maše v (župnijsko) cerkev cistercijanske opatije Stična. Za maševanje je nadškof Zore pooblastil p. dr. Nikolaja Arackija Rosenfelda, ki je v nedavnem intervjuju za Družino dejal, da je ta dolžnost zanj "dejanje pokorščine škofu, poslušnosti ljudem in ljubezni, ki jo živim v upanju, da bi vernike privedlo vsaj do globlje notranje edinosti".

Rastoča skupnost vernikov, ki so se tradicionalnih maš udeleževali, se je ob tej potezi razdelila; del jih še naprej prihaja k cistercijanom ali se vozijo v tujino, nekateri drugi pa so se odločili za obiskovanje kapele sv. Družine v industrijski coni na vrhniškem Verdu. Tam "po starem" mašuje Vidko Podržaj, že več let suspendirani in izobčeni duhovnik, ki naj bi deloval v sodelovanju z Duhovniško bratovščino svetega Pija X., tradicionalno skupnostjo z nedokončno urejenim kanoničnim statusom, vendar pa Podržaj ni niti član omenjene bratovščine. Škofje so zapisali, da so zakramenti, obhajani v tej kapeli, "nedopustni in dvomljive veljavnosti".

Možno rešitev za Slovenijo bi sicer predstavljal tudi prihod duhovnikov katere izmed tradicionalnih skupnosti, kot je FSSP, Duhovniška bratovščina svetega Petra, ki je v polnem občestvu s Cerkvijo in ji je Frančišek tudi po novih omejitvah ohranil vsa dovoljenja za uporabo starega misala.

KOMENTAR: Urban Šifrar
Liturgična vojna in mir
Komentar Urbana Šifrarja na temo novih omejitev tradicionalne maše je na voljo digitalnim naročnikom s klikom na povezavo: liturgična vojna in mir 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike