Konec svetega leta 2025 – usmerjeno k upanju

Spes non confudit – Upanje ne sramoti – je bilo vodilo za sveto leto 2025, ki ga je papež Frančišek naznanil z istoimensko bulo. Ta jubilej se sedaj skupaj s koledarskim letom bliža koncu.

28. decembra so se zaprla sveta vrata bazilik sv. Janeza v Lateranu, sv. Marije Velike in sv. Pavla zunaj obzidja. Papež Leon bo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev, zaprl še sveta vrata bazilike sv. Petra.

Jubilej za seboj pušča pomemben pečat v Cerkvi, svetu in Rimu, saj je potekal v času, ko je svet zaradi nedavne pandemije, moralnega in idejnega boja v družbi, podnebnih sprememb in krhke geopolitične stabilnosti bližje razsulu kot pred nekaj desetletij.

Vendar uspeh svetega leta 2025 ravno dokazuje upanje ljudi dobre volje, da posežejo čez meje, spore in zamere ter si upajo prositi za boljši in ljubeznivejši svet.

Uspeh svetega leta 2025 ravno dokazuje upanje ljudi dobre volje, da posežejo čez meje, spore in zamere ter si upajo prositi za boljši in ljubeznivejši svet.

Rim je doživel ogromno število romarjev

Glede na globalno naravo današnjega sveta in Cerkve ni težko predvideti, da bo sodobno sveto leto pritegnilo neverjetno veliko število vernikov. Sam študiram in živim v Rimu, kjer sem opazil, kako je staro mesto »pokalo po šivih«. Skoraj na vsakem koraku sem naletel na velike skupine romarjev, med njimi tudi slovenske. Množica obiskovalcev Rima se je kazala po natrpanih avtobusih, metrojih (sploh na postaji za Vatikan, San Pietro) in pločnikih. Še najbolj je pokazala svojo moč v skoraj vselej polnem trgu Svetega Petra.

Prvotne projekcije so predvidele okoli 32 milijonov obiskovalcev in po poročanju Vatikanskih novic je v prvih dveh tednih prestopilo prag svetih vrat v baziliki sv. Petra pol milijona vernikov. Čeprav uradni podatki še niso na voljo, se predvideva, da je Rim obiskalo okoli 35 milijonov obiskovalcev.

Predvideva se, da je Rim obiskalo okoli 35 milijonov obiskovalcev.

Rim očitno še nedvomno živi kot srce Cerkve, v katerem se srečujejo kristjani iz vseh dežel sveta.

Slovenci smo pokazali svojo romarsko žilico

Kljub naši majhnosti sem Slovence po rimskih ulicah in trgih pogosto srečeval. Slovenci smo vsekakor pokazali, da naša romarska tradicija ni zamrla.

Naši romarji so stare rimske cerkve napolnili s slovensko pesmijo in molitvijo. Organizirana so bila tudi kulturna srečanja, na primer decembrski koncert duhovniškega okteta Oremus v baziliki XII. Apostolov.

Naši romarji so stare rimske cerkve napolnili s slovensko pesmijo in molitvijo.

Leto »pametnega« jubileja

Jubilej je priložnost, da Cerkev pokaže svoje logistične in organizacijske sposobnosti. S tako velikim številom vernikov se je soočila s pomočjo digitalizacije in varnostnih ukrepov.

Sveto leto bi lahko imenovali prvi »pametni« jubilej, saj sta aplikacija Iubilaeum25 in osebna digitalna romarska kartica omogočili pretok množic romarjev brez dolgotrajnega čakanja v vrstah za registracijo. Tako so bili še posebej opolnomočeni posamezni verniki, ki so se lahko zlahka izognili logističnemu kaosu.

Vatikan in rimska vlada sta poskrbela za napredne sisteme prepoznave obrazov, seveda v skladu z etičnimi standardi Katoliške cerkve, in povečano prisotnostjo policije ter vojske. Kljub napeti geopolitični situaciji je Rim v svetem letu ostal brez večjih incidentov.

Logistični in arhitekturni podvigi – pragmatična priložnost za marketing

Seveda sveto leto ni zgolj priložnost za vernike in Cerkev, ampak tudi za posvetne oblasti, da razširijo glas o privlačnosti svojega mesta. Ena izmed turističnih prestolnic Evrope je za preobrazbo mesta namenila več milijard evrov.

Eden od primerov te preobrazbe je nova pešcona pri Angelskem gradu, ki zares olajša in polepša pot vernikom, ki romajo do trga Svetega Petra.

Tudi trg ob glavni železniški postaji Termini je bil obnovljen in je zdaj precej svetlejši in prijaznejši.

Železniška postaja Termini je poznana kot eno izmed nevarnejših območij Rima. Okoliška naselja so zanemarjena in so dom najrevnejših prebivalcev Večnega mesta. Zaradi visokega kriminala in pomembnosti postaje kot glavna transportna točka mesta je na postaji stalna vojaška in policijska prisotnost.

Obnovljenih je bila tudi vrsta spomenikov, posebej je izstopal obnovljen Angelski most, ki je zdaj spet bele barve.

Rim je tudi posodobil svoj vozni park z več kot sto električnimi avtobusi. S temi investicijami in projekti je Jubilej 2025 pustil oprijemljiv materialni pečat na Rimu.

Jubilej s teološko in filozofsko podlago upanja

Sveto leto ni bila zgolj serija dogodkov, ampak premišljen odziv na specifične izzive, s katerimi se sooča današnja družba. Upanje v krščanstvu ni optimizem, ampak gotovost, da Bog ne zapusti svojega ljudstva. To se še posebej izrazi v zaupanju v Božji načrt.

Po krščanski veri smo vsi del tega načrta in tako ima vsak posameznik ključno vlogo v njegovi izvedbi.

Papež Frančišek je to misel sploh izpostavil z dejanji usmiljenja – ekonomskega usmiljenja. Sveti oče je večkrat pozval k reformi mednarodnega finančnega sistema. Predlagal je celo odpis ali vsaj zmanjšanje zunanjega dolga najrevnejših držav.

Enako je izpostavljeno usmiljenje do življenja – nerojenega ali iztekajočega se. Skrb za nerojeno življenje in za življenje ostarelih je ključni del človeškega dostojanstva.

Čeprav se nekatere spodbude svetega očeta niso izpolnile, je bilo sveto leto priložnost za resnične spremembe v naši družbi. Na enem mestu so se zbrali mladi s celega sveta, polni energije in upanja, kar je obrodilo sadove tako v posameznikovih življenjih kot v javnosti.

Skrb za nerojeno življenje in za življenje ostarelih je ključni del človeškega dostojanstva.

Najizrazitejše dejanje usmiljenja je bilo, ko je papež Frančišek odprl sveta vrata v rimskem zaporu v naselju Rebibbia. Ob odprtju vrat je podčrtal pomen upanja in odprtega srca.

Leto ekumenskega dialoga

Leto, ki je 1700. obletnica prvega koncila v Niceji, mora imeti daljnosežne posledice za ekumenske namene. Sploh, ker je ta koncil postavil temelj krščanske vere o Kristusovem božanstvu.

Ob tej priložnosti se je dialog dvignil na višjo raven. Rim so obiskali visoki predstavniki Carigrajskega patriarhata, anglikanske cerkve in britanskega kralja, posebej slednje pa je sprožilo polemiko v britanski družbi.

V istem letu so katoliki in pravoslavni praznovali Veliko noč na skupen dan. O vprašanju uskladitve koledarja so stekli intenzivni pogovori. Čeprav ni bil podpisan dokončen dogovor o skupni Veliki noči, kar bi bilo močno pričevanje edinosti, je leto 2025 prineslo veliki premik v to smer.

Cerkev je dobila novega pastirja

V začetku svetega leta je preminil papež Frančišek, ki je otvoril jubilejno leto 2025. Za novega pastirja Cerkve je bil izvoljen Američan, kardinal Robert Francis Prevost, sedaj papež Leon XIV. Tako je bilo sveto leto še posebej edinstveno, kot leto koncila.

Zaradi svetega leta je bil letošnji koncil še posebej spremljan. Na dan izvolitve papeža Leona se je na trgu zbralo čez 150.000 ljudi, ki so imeli priložnost prvi videti novo izvoljenega svetega očeta.

Trajna dediščina Jubileja 2025

Jubilej 2025 je pustil svoj pečat tako na evangelizaciji kot na ekumenskem gibanju. S svojim uspešnim modelom pametnega jubileja je zgradil temelje za prihodnja velika srečanja kristjanov.

Toda prava dediščina, ki jo zapušča Jubilej 2025, ni izmerljiva. Kot je pogosto za tako velika srečanja kristjanov, so se milijoni ljudi vrnili v svojo domovino z okrepljenim upanjem in izkušnjo, da niso sami. Vzpostavile so se vezi in ustvarile ideje, ki bodo nadaljevale svoj razvoj v domačih družbah.

Zato ne smemo pozabiti, kaj pomeni sveto leto: odpuščanje in usmiljenje. Odpustek ni »magična formula«, ampak zaključek procesa, ki vključuje notranjo prenovo, fizični napor romanja in dobra dela.

Ta proces se ne sme zaključiti s svetim letom, temveč se mora še naprej nadaljevati v naših življenjih. Iskreno se moramo soočiti z lastnimi napakami, tako v varnem okolju zakramenta spovedi kot v naših odnosih, in biti pripravljeni na fizični in duhovni napor romanja skozi življenje.

Ne smemo pozabiti, kaj pomeni sveto leto: odpuščanje in usmiljenje.