V alergiji na Janšo nas “ulica” potiska v večinski sistem. Veljajo samo še “naši” in “Janševi”
POSLUŠAJ ČLANEK
Včerajšnji finančni dogovor je za Evropsko zvezo velik uspeh. Ne samo kar zadeva milijarde, tudi glede demokratičnega duha. Že dolgo je jasno, da je pot naprej možna samo s kompromisi, s katerimi lahko živimo vsi.
Slovenski vladi z Janšo na čelu lahko čestitamo za odličen rezultat. Seveda je treba tudi ob tej priliki povedati, da ni dovolj biti neto prejemnik, ampak mora biti država tudi sposobna uporabiti odobrena sredstva. Ta vlada ima priliko in dolžnost, da prekine z neodgovorno prakso prejšnjih vlad, ki tega niso bile sposobne.
Novi uspeh slovenske vlade verjetno ne bo pomiril “kolesarjev”. Kako je že rekel Ivo Boscarol – “V Sloveniji lahko delaš, kar hočeš, samo uspeti ne smeš.” Napoveduje se nadaljevanje populistične, postrevolucionarne govorice o kapitalistih, fašistih in izdajalcih. Ko v Bruslju odločevalci sklepajo kompromise z mislijo na leto 2041, nas hoče naša “ulica” usmerjati proti letu 1941. V Bruslju ni zmagala polarizacija ali radikalizacija, zmagal je kompromis z voljo po skupnih ciljih. Zmagala je zavest, da smo v istem čolnu. Pri nas bi se preštevali, etiketirali, diskvalificirali, tudi s čolna bi metali, pozivali k nasilju … samo zato, ker je na oblasti nekdo drug. Petdeset let smo čakali na demokracijo, zdaj naj bi vlado postavljala ulica. Videl sem, da je bilo za nekoga celo bolj pomembno, kje je v Bruslju sedel Janša, kot kaj je dosegel.
Če primerjam leto 1990 z letom 2020, bi rekel, da smo glede politične kulture na slabšem. Pa smo takrat enopartijsko enoumje zamenjavali za demokracijo, zraven pa še postavljali lastno državo. Za nekatere zadeve smo bili sposobni dogovorov (kako na plebiscit npr.). Bile so razlike, nasprotovanja in nagajanja, ampak energija je bila predvsem namenjena preboju, spremembi, preobrazbi, ne polarizaciji in razdvojenosti.
Takrat je šlo za zgodovinske cilje, bili smo pripravljeni, v ključnih trenutkih enotni in uspeli smo. Za vse! Danes smo bolj razdeljeni kot takrat. Zmerjamo se z zmerljivkami iz prejšnjega stoletja, čeprav imamo izkušnjo, kam pelje koncept sovražnika. Čim bolj smo razdvojeni, tem bolj smo ranljivi.
Smo, recimo, pripravljeni na situacijo, da se prebije do naše meje deset tisoč beguncev?
Ne strinjam se, da po osamosvojitvi ni več velikih slovenskih tem. Ena od ključnih je slovenska medsebojnost. Te ni brez dialoga. Tega pa ni brez spoštovanja drugega.
Ko smo nekoč stali na Roški, nismo tulili “Ubij ga!” in nihče ni pljunil na vojaka. Tja smo prišli s cvetjem.
Še eno bistveno razliko vidim med 1990 in 2020. Takrat nam je demokratično pridobljena oblast pomenila sredstvo za dosego cilja, danes se mi zdi, da je cilj oblast sama. Takrat smo postavili večstrankarski sistem (v vladi je bilo celo šest strank) , danes pa nas “ulica” v alergiji na Janšo potiska pravzaprav v večinski sistem. Veljajo samo še “naši” in “Janševi”. Če bo šlo tako naprej, bo vse manj pomembno kaj je res in prav, veljala bo samo pripadnost.
Izzivi, ki smo jim priča, zahtevajo smisel za skupno. Ne poglabljajte razdvojenosti in ne tirajte nas v spopad. Zmagati mora Slovenija. Pred tridesetimi leti je.
Zato so se takrat zdomci vračali nazaj, vrsto zadnjih let pa naši ljudje spet odhajajo. Ne samo zaradi dela, ampak zaradi neznosnega stanja duha.
Slovenski vladi z Janšo na čelu lahko čestitamo za odličen rezultat. Seveda je treba tudi ob tej priliki povedati, da ni dovolj biti neto prejemnik, ampak mora biti država tudi sposobna uporabiti odobrena sredstva. Ta vlada ima priliko in dolžnost, da prekine z neodgovorno prakso prejšnjih vlad, ki tega niso bile sposobne.
Novi uspeh slovenske vlade verjetno ne bo pomiril “kolesarjev”. Kako je že rekel Ivo Boscarol – “V Sloveniji lahko delaš, kar hočeš, samo uspeti ne smeš.” Napoveduje se nadaljevanje populistične, postrevolucionarne govorice o kapitalistih, fašistih in izdajalcih. Ko v Bruslju odločevalci sklepajo kompromise z mislijo na leto 2041, nas hoče naša “ulica” usmerjati proti letu 1941. V Bruslju ni zmagala polarizacija ali radikalizacija, zmagal je kompromis z voljo po skupnih ciljih. Zmagala je zavest, da smo v istem čolnu. Pri nas bi se preštevali, etiketirali, diskvalificirali, tudi s čolna bi metali, pozivali k nasilju … samo zato, ker je na oblasti nekdo drug. Petdeset let smo čakali na demokracijo, zdaj naj bi vlado postavljala ulica. Videl sem, da je bilo za nekoga celo bolj pomembno, kje je v Bruslju sedel Janša, kot kaj je dosegel.
Ne strinjam se, da po osamosvojitvi ni več velikih slovenskih tem. Ena od ključnih je slovenska medsebojnost. Te ni brez dialoga. Tega pa ni brez spoštovanja drugega.
Partijsko enoumje smo zamenjali z demokracijo, a glede politične kulture smo na slabšem
Če primerjam leto 1990 z letom 2020, bi rekel, da smo glede politične kulture na slabšem. Pa smo takrat enopartijsko enoumje zamenjavali za demokracijo, zraven pa še postavljali lastno državo. Za nekatere zadeve smo bili sposobni dogovorov (kako na plebiscit npr.). Bile so razlike, nasprotovanja in nagajanja, ampak energija je bila predvsem namenjena preboju, spremembi, preobrazbi, ne polarizaciji in razdvojenosti.
Takrat je šlo za zgodovinske cilje, bili smo pripravljeni, v ključnih trenutkih enotni in uspeli smo. Za vse! Danes smo bolj razdeljeni kot takrat. Zmerjamo se z zmerljivkami iz prejšnjega stoletja, čeprav imamo izkušnjo, kam pelje koncept sovražnika. Čim bolj smo razdvojeni, tem bolj smo ranljivi.
Smo, recimo, pripravljeni na situacijo, da se prebije do naše meje deset tisoč beguncev?
Ne strinjam se, da po osamosvojitvi ni več velikih slovenskih tem. Ena od ključnih je slovenska medsebojnost. Te ni brez dialoga. Tega pa ni brez spoštovanja drugega.
Ko smo nekoč stali na Roški, nismo tulili “Ubij ga!” in nihče ni pljunil na vojaka. Tja smo prišli s cvetjem.
Še eno bistveno razliko vidim med 1990 in 2020. Takrat nam je demokratično pridobljena oblast pomenila sredstvo za dosego cilja, danes se mi zdi, da je cilj oblast sama. Takrat smo postavili večstrankarski sistem (v vladi je bilo celo šest strank) , danes pa nas “ulica” v alergiji na Janšo potiska pravzaprav v večinski sistem. Veljajo samo še “naši” in “Janševi”. Če bo šlo tako naprej, bo vse manj pomembno kaj je res in prav, veljala bo samo pripadnost.
Izzivi, ki smo jim priča, zahtevajo smisel za skupno. Ne poglabljajte razdvojenosti in ne tirajte nas v spopad. Zmagati mora Slovenija. Pred tridesetimi leti je.
Zato so se takrat zdomci vračali nazaj, vrsto zadnjih let pa naši ljudje spet odhajajo. Ne samo zaradi dela, ampak zaradi neznosnega stanja duha.
Zadnje objave
Kmet Vaukan: Preko položnic so mi olastlinili elektrarno
12. 12. 2024 ob 15:32
Golob proti Golobu oziroma poslednja bitka za pitno vodo
12. 12. 2024 ob 12:00
Mafijske noči, ki trajajo cele dni
12. 12. 2024 ob 6:00
»Staršem si ne upam povedati ocene«
11. 12. 2024 ob 19:00
Vse cesarjeve ljubezni
11. 12. 2024 ob 17:30
Lažje je biti tiho. Ali je tudi bolje?
11. 12. 2024 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
Mafijske noči, ki trajajo cele dni
12. 12. 2024 ob 6:00
»Staršem si ne upam povedati ocene«
11. 12. 2024 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
DEC
13
Adventni sejem s prižigom lučk v Šmartnem pri Litiji
15:30 - 19:30
DEC
13
DEC
14
DEC
14
Otroška ustvarjalnica voščilnice
09:30 - 11:30
DEC
15
Svečani baletni koncert
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
13 komentarjev
Alojzij Pezdir
Lojze Peterle, prvi premier prve demokratično izvoljene Vlade RS in nekdanji večkrat izvoljeni evro-poslanec:
"V Bruslju ni zmagala polarizacija ali radikalizacija, zmagal je kompromis z voljo po skupnih ciljih. Zmagala je zavest, da smo v istem čolnu."
Očitno so pri nas zmagovito politično formulo medsebojnega spoštovanja, kompromisnega demokratičnega sodelovanja in usklajevanja političnih ciljev dojele in dejavno sprejele in ponotranjile le politične stranke vladajoče večinske desno-sredinske koalicije (SDS, SMC, NSi, Desus) in pogodbeno pridružene SNS.
Na pogubnih in popadljivih političnih izhodiščih nenehnega "revolucionarnega" kulturnega boja, nepopustljivega medsebojnega izključevanja ter celo permanentno stopnjevanega sovraštva "vseh proti vsem" pa še vedno s svojimi medijskimi "spin doktorji" in agit-propovskimi lakaji zadrto hujskaško in družbeno razdiralno delujejo Šarčeva LMŠ, SD pod začasnim voditeljstvom Tanje Fajon, SAB Alenke Bratušek in skrajna Meščeva Levica.
Za prvake, člane in simpatizerje samooklicane "protijanšistične" opozicije v parlamentu in na ulicah ni slabše novice, kot so objektivno izmerljivi in faktično preverljivi uspehi aktualne vlade in vladajoče koalicije Janeza Janše, pa naj bo ta na področju uspešnega in učinkovitega spopada s pandemijo koronavirusa in vsemi njenimi socialnimi, gospodarskimi in varnostnimi posledicami, ali na področju trdega in dolgotrajnega demokratičnega usklajevanja skupne proračunske porabe članic EU v naslednjem srednjeročnem obdobju, po katerem bo RS deležna ob nujni lastni sposobnosti ustreznega načrtovanja in črpanja evropskih sredstev še enega domala podarjenega rekordnega dodatnega državnega proračuna (več kot 10 milijard).
Objektivni in trezni opazovalci aktualnih političnih in gospodarskih dogajanj v Sloveniji opozarjajo, da bo v napornih pogajanjih iztrženih dobrih deset milijard sposobna smotrno načrtovati in razumno porabiti le kompetentna, demokratična, odgovorna in učinkovita vlada ter njej podrejena državna administracija, ki je zgodovinski pogajalski dosežek v političnih vrhovih EU tudi dejavno in objektivno dosegla.
Kraševka
Dobro ste povedali.
piklo
Kremeniti....bila sem zraven! Naša osamosvojitev je uspela po zaslugi vseh pomladnih strank! Od kod ti podatek, da je imela SKD malo pri tem dogajanju? Popoln nesmisel! Takrat so bili pravi demokrati res močni in med SKD ni bilo veliko takih "s figo v žepu". Čas pa je potem pokazal kdo je kdo...razni Toneti Peršaki, Danice Simšič in ne nazadnje tudi Rajki Pirnati ipd. Saj niti ne gre za delitev na levo in desno! Veliko ljudi je bolestno ambicioznih in če imajo smolo, da so malo manj sposobni, prodajo dušo za male pare! No, dušo lahko prodajo tudi zelo sposobni!
piklo
Rafko, oprostite, protestiram! JJ že 30 let NE FUNKCIONIRA kot je bil izšolan! Poznam pričevanja njegovih tesnih sodelavcev, ki jih je povabil v svoj team. Enoglasno povedo, da je v pogovorih dosledno spoštljiv demokrat, ko pa se za nekaj dogovorijo, ni več odstopanj in je do posameznikov strog. Zahteva odgovornost! Koliko je samovšečen, vedo njegovi najbližji sodelavci! Levičarji mu podtikajo "ego". Ljudje, ki mu zaupamo, vemo, da ima največkrat prav. Načitan, talentiran, preudaren, zgrajen kot osebnost in dosti bolj sočuten kot kot " vojak" sme pokazati. Všeč mi je, če berem utemeljene komentarje. Trudim se , da "stojim" za napisanim. To pričakujem tudi od drugih. Seveda, od Nevidnega ne pričakujem ničesar, ker je itak pod nivojem podnivoja!
MEFISTO
Zato je bi tudi vedno uspešen kot premier. Toda kaj pomaga, ko pa levica najraje kolje kure, ki nesejo zlata jajca.
STAJERKA2021
Kremeniti, carski komentar!
MEFISTO
Ne razumem, zakaj se Peterle razburja, da se sliši le o ulici in Janši, saj se tudi o Marjanu Šarcu ne bi nič slišalo, če ne bi tako neznansko pameten ter zelo uspešen nekdanji premier, in o Tanji Fajon, če ne bi bila tako pametna ter lepa in če ji ne bi dišala premierska funkcija, pa o Luki Mescu tudi ne, če ne bi imel Tomićeve, Sukićeve ter Kordiša, ki življenje dajo, demokracije in neodvisne RTV javne hiše pa ne dajo.
MEFISTO
Peterle se pritožuje nad dvopolnostjo slovenskega političnega prostora, naši in Janševi, jaz pa pogrešam na portalu Domovine več člankov na temo NOVA SLOVENIJA, Krščanski demokrati, SREDINA rdeča pika, in sicer o njenih funkcionarjih ter njih usmeritvah, o programski h usmetritvah stranke, o notranji demokraciji v stranki in o drugih vprašanjih, ki zadevajo naš skupni blagor.
Kraševka
Vsekakor Peterletu lahko samo čestitamo, ker je bil vedno sposoben DIALOGA in vsklajevanja. Če bi bil takrat kdo drugi MINISTERSKI PREDSEDNIK, mislim, da bi bile z osamosvojitvijo veliko večje težave. Prav zato bo Peterle vedno ostal v svetlem spominu. Pa tudi v Bruslju nas je kar dobro zastolal, veliko bolje, kot sedaj - njegova naslednica.
MEFISTO
Ej Kraševka, dobro, da ne veš, kako malo je bila osamosvojitev odvisna od Peterleta in krščanskih demokratov. Motor prizadevanj za osamosvojitev sta billi SDZ in SDSS. Je pa res, da bi lahko osamosvojitev zaviral, pa je ni.
APMMB2
Nevidni, najprej sporoči svojim vernikom, ki se vozakako s kolesi in protestirajo ter zahtevajo odstop janševe vlade, da ta zahtevek stane Slovenijo vsaj pol milijarde, takoj. Glede na to, da demonstrante vodi maifija skrita v ozadju, željčna po pridobljenih milijardah, bo po prevzemu oblast, zajeten del evropskega denarja prekanalizirala v lastne žepe in tako bodo verniki ob milijarde. Ostali bodo bosi, med tem ko bomafija nakupila novo floto.
Kraševka
Res je.
piklo
Odličen članek. Zmagati mora Slovenija.Naj odmeva do neba!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.