Ustavno sodišče meni, da pravica do shodov pretehta nad škodljivimi posledicami za javno zdravje. Hojs: dobro, ampak naj prevzamejo odgovornost

Uredništvo
Zajem slike: Facebook
POSLUŠAJ ČLANEK
Na POP TV so v včerajšnjem osrednjem dnevniku pohiteli z objavo neuradne informacije, da so protestni shodi spet dovoljeni, saj da je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvajanje člena vladnega odloka, ki se nanaša na prepoved shodov.

Napovedali so še, da bo odločitev še isti večer objavljena v Uradnem listu, a hkrati "pozabili" povedati, da v vsakem primeru prepoved shodov velja do vključno nedelje, 18.4.. Podobno so storili še nekateri mediji.

Kolesarski protestniki na čelu z Jašo Jenullom tako že za danes pozivajo h kolesarskim protestom, čeprav ti še vedno niso dovoljeni. 

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa medtem napoveduje, da bodo v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča od ponedeljka naprej dovoljena zbiranja do 100 ljudi, ob predpisanih ukrepih. Obenem pa pravi, da US s tem tudi "prevzema vso odgovornost". 

Ustavno sodišče je v obravnavo sprejelo ustavni pritožbi Sanje Fidler in Ifrana Beširevića. Prva pravni interes utemeljuje s tem, da je bila v drugem valu epidemije zaradi udeležbe na shodih že petkrat oglobljena in je zato v prihodnje zelo omejena v izvrševanju pravice do mirnega zbiranja in svobode izražanja.

Pobudniku Irfan Beširević pa je kot aktivnemu uporabniku Roga po njegovih trditvah kršena pravica do javnega izražanja svojega mnenja, oziroma organiziranja protesta, na katerem bi izrazil nestrinjanje s postopanjem občinskih in državnih oblasti v primeru izpraznitve
območja tovarne Rog.

Pobudnika poudarjata, da želita v trenutni politični situaciji javno izražati
svoje mnenje o javnih zadevah, ker se ne strinjata z določenimi politikami in ker ju skrbi
za prihodnost države. Nasprotujeta tudi nekaterim vladnim ukrepom za zajezitev
epidemije COVID-19, ker niso zadostni. Za pobudnika je ključno, da se lahko mirno
zbirata s podobno mislečimi in da sta lahko na javnih krajih kritična do nosilcev oblasti.

Vladni odlok izpodbijata v delu, ki se nanaša na prepoved shodov, ki se jih udeleži več kot deset ljudi. Menita, da tudi takšna omejitev števila udeležencev shodov ni sorazmerna. Obstajali naj bi milejši ukrepi, s katerimi bi vlada lahko preprečila širjenje nalezljivih bolezni. Tako pa jima nastaja "težko popravljiva škoda", saj naj se shodov, ki so aktualni glede na trenutno politično situacijo, pozneje ne bi dalo nadomestiti. Hkrati pa naj shodi v primeru upoštevanja vseh higienskih navodil in priporočil NIJZ ne bi mogli prispevati k povečanju števila okužb.

Ustavno sodišče: škoda prepovedi zbiranja večja od potencialnih škodljivih posledic za zdravje


Pet od devetih ustavnih sodnikov je pritrdilo pobudnikoma v zahtevi, da se zadrži izvrševanje pripadajočega člena odloka o začasni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 v delu, ki se nanaša na prepoved shodov, dokler pač ustavni sodniki vsebinsko ne presodijo o zahtevi.

Tesna večina ustavnih sodnikov namreč meni, da so škodljive posledice za pravico
do svobode zbiranja, pravico do svobode izražanja in demokratični ustroj države, ki bi jih
lahko povzročilo izvrševanje ukrepa popolne prepovedi shodov ob njegovi morebitni
protiustavnosti, hujše od škodljivih posledic za varstvo javnega zdravja, ki bi jih lahko
povzročilo začasno zadržanje izvrševanja tega ukrepa ob njegovi morebitni ustavni
skladnosti.

Prav tako se strinjajo, da se shodov, ki so aktualni glede na vsakokratno politično situacijo, pozneje ne bo dalo nadomestiti in s tem odpraviti škodljivih posledic izvrševanja tega ukrepa.


Ustavni sodniki sicer prikimajo vladi, da ni mogoče izključiti, da se tudi na shodih, ki so
temeljnega pomena za demokratično družbo, ne bi raznašale okužbe z virusom COVID19, tudi upoštevaje novejše različice bolj nalezljivih sevov virusa. To bi nedvomno
pomenilo škodljive posledice za javno zdravje kot enako pomembno ustavno varovano
dobrino.

"Pri tehtanju pa je treba vendarle upoštevati, ali je mogoče takšne možne
škodljive posledice shodov preprečiti oziroma vsaj bistveno omiliti z epidemiološkimi
ukrepi," še zapišejo ustavni sodniki, pri čemer pa epidemioloških ukrepov, ki bi služile kot zamenjavo prepovedi shodov, ne navedejo.

Če lahko spoštovanje ukrepov nadzirajo na verskih dogodkih, jih lahko tudi na protestih


Za ustavne sodnike so tudi razumna opozorila Vlade, da dodatna sproščanja ukrepov na enem področju lahko vodijo do nujnosti zaostritve ukrepov na drugih področjih. "Prej in bolj pa morajo biti sproščeni ukrepi na področjih, ki jih Ustava še posebej varuje, ker so bistvena za delovanje in obstoj demokratičnega sistema, dodajajo."

Ne strinjajo pa se z vlado, da je na shodih težko preprečiti, da bi se zbralo več ljudi od dovoljenega in da na tovrstnih shodih z večjim številom udeležencev ne bi bilo mogoče nadzirati spoštovanja epidemioloških ukrepov, saj po njihovo to ni razvidno niti iz odgovorov vlade niti iz priložene dokumentacije.

Slednje ustavni sodniki primerjajo s kolektivnim uresničevanjem pravice do verske svobode na odprtih površinah in v zaprtih prostorih. Po njihovo ni mogoče razumno trditi,
da je prepoved vseh shodov nujna za preprečevanje nastanka težko popravljivih
škodljivih posledic za zdravje in življenje ljudi ter da ne bi bilo mogoče tovrstne ureditve
kot v primeru kolektivnega uresničevanja verske svobode sprejeti tudi za shode.

Zato se odločitev iz prejšnje točke izvrši tako, da se Vladi v primeru nadaljnjega omejevanja shodov naloži, da v sedmih dneh sprejme novo ureditev, ob upoštevanju izhodišč, navedenih v 27. in 28. točki obrazložitve tega sklepa. Do 18. 4. 2021 so shodi začasno še prepovedani.

V njej mora vlada bolj kot sedaj upoštevati pomen shodov za delovanje demokratične države in različne možnosti za omejitev nastanka škodljivih posledic za javno zdravje. Pri tem shodov ne sme obravnavati manj ugodno kot zbiranja za namen verskega udejstvovanja.


Hojs predstavil novo ureditev


Ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa je odločitev ustavnih sodnikov začudila, a jo bodo seveda spoštovali. Predvsem ga je zmotilo, da ustavni sodniki na eni strani trdijo, da obstajajo drugi epidemiološki ukrepi kot prepoved shodov, s katerimi se da zajeziti širjenje koronavirusa, vendar teh ne naštejejo. Zato od US še pričakuje, da vladi sporočijo, katere konkretne ekvivalentne ukrepe so imeli v mislih, saj jih sami ne poznajo.

Od ponedeljka naprej je tako dovoljeno zbiranje ljudi na shodih, kjer je omejitev taka, oziroma podobna v drugih vladnih ukrepih - v zaprtih prostorih z masko 1 oseba do 30m2, razen za člane istega gospodinjstva, ne sme pa to presegati številke 100. Shodi na prostem pa 1 oseba na 10m2, v kolikor so to osebe z istega gospodinjstva, zgornja številka opredelitve je 100, pri čemer je medsebojna razdalja 1,5 metra. V tem primeru maska ni obvezna.

Protestniki vseh vrst že slavijo


Po javni naznanitvi odločitve Ustavnega sodišča se je na raznih protestniških skupinah na družabnih omrežjih začelo veliko slavje ter množične napovedi protestnih akcij že ta vikend, torej preden zadržanje prepovedi sploh stopi v veljavo.

Prvi obraz kolesarskih protestnikov Jaša Jenull tako že javno poziva k shodu danes zvečer na kolesih pred parlamentom, podobni pozivi so tudi v skupini v podporo Ivanu Galetu, skupini Vseslovenska vstaja naroda in drugje.

Pri tem so na vlado naslovljene številne grozilne besede.

S posmehom je bil sprejet tudi spodnji tvit slovenskega predsednika vlade Janše:





KOMENTAR: Uredništvo
A poleg petih ustavnih sodnikov res še kdo verjame, da je spoštovanje epidemioloških ukrepov mogoče enako kontrolirati na protestnih shodih kot na verskih obredih?!?
Čeprav odločitev ustavnega sodišča o zadržanju odloka začne veljati šele s ponedeljkom, so mediji s pompoznim in zavajajočim poročanjem že sprožili protestniški stampedo, ki bo najbrž viden že danes. Pomenljivo je tudi, da je POP TV neuradno informacijo iz Ustavnega sodišča v četrtek dobil ravno še pravi čas, da jo je lahko udarno napovedal v najbolj gledani informativni oddaji slovenskih televizij. Čeprav bomo na običajno lucidno in dobro argumentirano ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča še morali nekaj dni počakati, je iz odločitve o zadržanju dotičnega člena odloka smiselno izpostaviti dve opažanji. Najprej, da je bila zelo tesna, pri čemer je vsaj četverica sodnikov, ki redno odločajo v prid stališčem in dejanjem leve opozicije oziroma njihovih civilnodružbenih podpornikov, vedno ista. Od njih odločitve, ki denimo ne bi bili v sozvočju s stališči članov in podpornikov stranke Levica, še praktično ni bilo. Ter drugič, naravnost groteskno je vlečenje vzporednice med pravico do protestnih shodov in pravico do verskega izražanja. Ne toliko v smislu dejstva, da sta obe ustavni pravici, temveč da ustavni sodniki svojo argumentacijo temeljijo na trditvi, da je na protestnih shodih izvajanje epidemioloških ukrepov mogoče kontrolirati enako učinkovito kot na verskih shodih na odprtem. Dovolj je minuta ali dve pregleda video posnetkov z zadnjih protestnih shodov, denimo tega iz Maribora, ter to primerjati denimo z mašo na prostem, da je vsakomur jasna absurdnost tovrstne trditve. Ampak to je to - takšna je pač argumentacija večine na ustavnem sodišču in jo je pač treba upoštevati. Vendar, kot pravi minister Hojs - če bo po množičnih protestnih shodih prišlo do vidnega povečanja okužb in polnjenja bolnišnic sedaj, ko se razmere vendarle umirjajo, bo vlada za to imela dober in tehten izgovor. Ustavno sodišče pa bo tudi moralo prevzeti svoj del odgovornosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Janez Janša na protivladnem shodu: Kar so porušili, bomo zgradili, kar so pokradli, bomo vrnili nazaj (FOTO)
  • 21. 03. 2024
Malomarni ukrepi in milijardna škoda za slovensko kmetijstvo: Gre za uničenje kapitala, ki ga ne dobi nihče drug, pravi Goran Živec (2. del)
  • 20. 01. 2024
Ustavni sodnik Jaklič kolegom znova nalil čistega vina: razsodba je politično pristranska
  • 27. 03. 2024