Ursula von der Leyen pred poslanci o stanju v EU: »Z zelenim dogovorom smo se odzvali na klic zgodovine«

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu govorila o stanju v EU (t. i. State of the Union), kar naj bi postalo tradicionalno, kot je govor predsednika ZDA kongresu. V govoru je Nemka ocenila dosežke komisije in predstavila prednostne naloge za naprej. 

Gre za zadnji tak nagovor pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo prihodnje leto. V ospredje je postavila teme, kot so podnebne spremembe, industrija, problem umetne inteligence, migracije, pa tudi širitve Evropske unije v prihodnje.

Zaenkrat sicer še ni znano, če se bo von der Leynova odločila za kandidaturo za še en mandat na mestu predsednice Evropske komisije, neuradno pa se sliši, da jo to zelo zanima. 

Podnebje 

Von der Leynova je na začetku svojega govora poudarila, da je Evropski uniji uspelo uresničiti več kot 90 odstotkov političnih usmeritev, ki so jih predstavili leta 2019, ob začetku sedanjega mandata. 

Letošnje poletje je bilo s svojimi ekstremnimi vremenskimi pojavi bridek opomin, zakaj je evropski zeleni dogovor tako zelo pomemben. Podnebno agendo so v tem mandatu po besedah von der Leynove uspeli preoblikovati v gospodarsko. Evropska industrija je pripravljena poganjati zeleni prehod ter na ta način dokazuje, da gresta modernizacija in razogljičenje lahko z roko v roki, je še povedala. 

Evropska unija danes privablja več naložb v čisti vodik kot ZDA in Kitajska skupaj. Od tega meseca dalje bodo v Evropski uniji organizirali vrsto dialogov z industrijo o zelenem prehodu, glavni cilj pa je podpora vseh sektorjev pri razvoju lastnih poslovnih modelov za razogljičenje industrije, je povedala von der Leynova.

Industrija

Evropska industrija se bo spopadla s 3 ključnimi izzivi, je poudarila predsednica Evropske komisije, in sicer z inflacijo, pomanjkanjem delovne sile in olajšanjem poslovanja za evropska podjetja.

Glede inflacije je von der Leynova povedala, da bo na žalost moralo miniti še precej časa, da bomo dosegli srednjeročni cilj, ki ga je postavila Evropska centralna banka. Kot uspeh je izpostavila znižanje cen energije, zadoščale pa so tudi zaloge energije, ki jih je bilo potrebno uporabiti zaradi invazije Rusije na Ukrajino. Energetsko krizo pa je Evropska unija, drugače kot v 70. letih prejšnjega stoletja, uspela izkoristiti za prehod na obnovljive vire energije, je poudarila von der Leynova.

Pomanjkanje delovne sile povzroča velike težave na področju konkurenčnosti. Potrebno je izboljšati dostop na trg dela, hkrati pa potrebujemo kvalificirano migracijsko delovno silo. Enega vodilnih evropskih ekonomistov, sicer nekdanjega italijanskega premierja, Maria Draghija, je von der Leynova prosila, da naredi poročilo o stanju evropske konkurenčnosti.

Konkurenca žal velikokrat ni poštena, evropska podjetja pa so pogosto izključena iz globalnih trgov. To velja tudi za sektor električnih vozil. Ta ima za Evropo velikanski potencial, a svetovne trge preplavljajo poceni kitajska električna vozila. Zato bodo v Evropski uniji izvedli protisubvencijsko preiskavo vozil, ki prihajajo s Kitajske. Von der Leynova je poudarila, da je EU odprta za konkurenco, ne pa za tekmovanje v nižanju standardov.

Tretji izziv predstavlja olajšanje poslovanja za podjetja. Za majhna in srednja podjetja bo ustanovljen nov organ, in sicer v obliki odposlanca, ki bo o stanju poročal neposredno predsedniku evropske komisije. Podjetjem bo dana podpora v okviru programa STEP. Skupaj z belgijskim predsedstvom pa bo prihodnje leto ponovno sklican vrh socialnih partnerjev. Von der Leynova se je dotaknila še kmetijstva. Povedala je, da želijo v Evropski uniji oblikovati strateški dialog za prihodnost kmetijstva v Uniji.  

Umetna inteligenca

Evropska unija je postala vodilna na področju digitalnih pravic za državljane. Velik izziv pa predstavlja umetna inteligenca. Tu bo treba vzpostaviti enotni sistem upravljanja.

Po mnenju von der Leynove bi po zgledu svetovnega globalnega panela za podnebne spremembe, morali nekaj podobnega izvesti tudi za umetno inteligenco. Sodelovati bo treba s strokovnjaki s tega področja, ter tudi s podjetji, da se uvedejo minimalni etični standardi uporabe umetne inteligence.

Migracije

Von der Leynova je glede migracij dejala, da mora Evropska unija sodelovati pri reformah, ki jih izvajajo v Sahelu in Podsaharski Afriki. Povezave med regijama pa naj bi dodatno vzpostavili s strategijo Global Gateway.

Po mnenju predsednice evropske komisije je Evropska unija na področju migracij našla ravnovesje med suverenostjo in solidarnostjo ter med varnostjo in človečnostjo.

Evropa se je hitro odzvala na provokacije Belorusije v zvezi z migranti, s Tunizijo pa je bilo podpisano partnerstvo, ki prinaša pozitivne rešitve glede migracij in varnosti. Kot je povedala, je bilo izboljšano tudi varovanje meja. Von der Leynova se je zahvalila Bolgariji in Romuniji, ki sta predlagali rešitve na področju azila in vračanja ter s tem dokazali, da si zaslužita biti podpisnici schengenskega sporazuma (kar so nekatere članice v preteklosti blokirale).

Boriti se je treba proti tihotapcem, ki izkoriščajo mlade ljudi iz revnih držav, da se odpravijo na nevarno pot proti Evropi. Izvedla se bo mednarodna konferenca o boju proti tihotapljenju ljudi.

Evropska komisija bo tudi podaljšala zaščito za Ukrajinke in Ukrajince. Podpora Ukrajini se bo nadaljevala še naprej.

Širitev EU

Po besedah predsednice Evropske komisije je prihodnost Moldavije, Ukrajine in Zahodnega Balkana v Evropski uniji. Leta 2004 so ob t. i. veliki širitvi, ko se je EU pridružilo 10 članic, med drugim tudi Slovenija, razglasili dan dobrodošlice.

Nekaj podobnega bi morali razglasiti tudi, ko bo prišlo do nove širitve Evropske unije. Velik napredek pri procesu vključevanja je dosegla Ukrajina, pa tudi nekatere druge države. Zdaj je čas, da pokažemo predanost in razmislimo o tem, kako bi se te države kandidatke lahko uspešno priključile Evropski uniji, je povedala von der Leynova.