Urška Klakočar Zupančič o emancipaciji žensk v partizanih ter ponosu Primorcev na partizanske spomenike

Vir foto: Twitter profil MORS-a

Včeraj je v Portorožu potekala državna proslava ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, s slavnostno govornico mag. Urško Klakočar Zupančič, predsednico Državnega zbora RS.

Danes je namreč minilo 75 let odkar je Italija (tedaj) Jugoslaviji odstopila suverenost nad delom slovenske Primorske in Istre ter Zadrom in Jadranskimi otoki s Pariško mirovno pogodbo. 

V govoru je Klakočar Zupančičeva med drugim povedala, da je ˝praznovanje vrnitve Primorske matični domovini še vedno povezano z bolečino. To pomeni, da boj narodne zavesti še vedno ni končan. Vendar se danes bije na drug način, in sicer v obliki ohranjanja slovenskega jezika, slovenske kulture, tesnega sodelovanja zamejskih Slovencev z domovino in opozarjanja na pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji.˝ 

Klakočar Zupančičeva je še spregovorila o emancipaciji žensk ob hkratnem ohranjanju tradicionalnih vrednot kot eno ključnih razlik med jugoslovanskimi partizani in drugimi odporniškimi gibanji proti fašizmu in nacizmu po Evropi. Navedla je tudi zgodovinarja Jožeta Pirjevca, da so Primorcem tuje diskusije o narodni spravi, ki razdvajajo Slovence v osrednji Sloveniji, in ostajajo ponosni na partizanske spomenike.

“Da se na današnji dan se poklanjamo primorskemu domoljubju, prvim slovenskim in prvim evropskim antifašistom, in vsem demokratično čutečim in narodno zavednim Primorcem,” pa je ob državnem prazniku dejal predsedniški kandidat Anže Logar, ter dodal, da smo “ponosni tudi na sodobno Primorsko, njen razvoj in uspešne podjetnike.”

Organizirali so ogled filma Spomin pod režijo Yulie Roschine, ki prav tako praznuje 75. obletnico, čigar navdih je bil nedolgo nazaj umrli pisatelj Boris Pahor. 

6 komentarjev

  1. Kakšna bi bila šele proslava, če bi uspel Mihajlovićev projekt Velike Slovenije, do reke Piave? Britanci, zaradi katerih smo najpre dobili Rapalko Italijo, po II. svetovni vojni pa zgubili znaten del ozemlja ob Tržaškem zalivu in Trst, mu zagotovo ne bi nasprotovali. Vojska ZDA, v kateri je bilo na pomembnih položaih kar nekaj slovenskih izseljencev opziroma njihovih potomcev nam menda ni della nobenih težav. Tudi v Kanalski dolini ne. Verjetno sem med redkimi Slovenci, ki vemo za na začetku omenjeni načrt.

Komentiraj