Ukrajina: Stara letina v skladiščih, nove pa ni kam dati. Guterres: Svet drvi v prehransko krizo

Polja v bližini slovaško-ukrajinske meje. (foto: Martin Nahtigal)
POSLUŠAJ ČLANEK
Zaradi v Ukrajini se iz meseca v mesec le še zaostrujejo razmere na globalnem trgu hrane. Naraščajoče cene močno občutijo tudi potrošniki. Po podatkih Združenih narodov so globalne cene hrane v tem trenutku kar za 30 % višje kot v enakem obdobju lani.

Da bi se številne države lahko soočile z dolgotrajno lakoto, če ukrajinski izvoz ne bo obnovljen na predvojno raven, je minuli teden posvaril tudi Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Po njegovih besedah bi se lahko v prehranski negotovosti in lakoti v naslednjih mesecih znašlo desetine milijonov ljudi.

Kljub vojni so ukrajinski kmetje to pomlad lahko posadili približno 80 odstotkov svojih običajnih površin, kar pomeni, da bo ukrajinska letina znašala približno 20 milijonov ton. Toda težava je, ker te letine preprosto ne bo kam dati. Ukrajinska skladišča so namreč še vedno polna lanskega žita.


Ob vojaškem vdoru v Ukrajino je ruska vojska od morja že kmalu odrezala prav vsa ukrajinska pristanišča. S tem pa je strahotno zarezala tudi na globalni trg hrane. Ukrajina, imenovana tudi "krušna košara Evrope" namreč globalno nahrani vsaj 400 milijonov ljudi in je glavna dobaviteljica žit za desetine držav v razvoju. To vključuje tudi politično izjemno nestabilne afriške in bližnjevzhodne države, ki so že leta na robu vojne.

Ključna naloga evropske politike tako nikakor ni, kako čim prej poraziti Putina, saj bi to pomenilo neposreden vojaški konflikt z Rusijo, ampak predvsem kako omiliti dolgoročne posledice invazije. Vojaški spopadi v tem trenutku namreč potekajo le na omejenih območjih, medtem ko so učinki te vojne na prehransko verigo globalni.

Hrane je dovolj, a ne more na trg


Rusija je tretja največja proizvajalka pšenice na svetu z zmogljivostjo 86 milijonov ton, Ukrajina pa je deveta največja izvoznica pšenice na svetu z zmogljivostjo 27 milijonov ton. Državi skupaj predstavljata 15 odstotkov svetovne proizvodnje pšenice in 23 odstotkov svetovnega izvoza pšenice

Absurdnost trenutne situacije je predvsem v tem, da je v tem trenutku hrane na svetu več kot dovolj. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v ukrajinskih skladiščih namreč na voljo kar 20 milijonov ton žita in pred vojno jih je Ukrajina vsak mesec izvozila kar za 3,5 milijona ton. Toda marca so se dobavne verige prekinile. Kot pojasnjuje Roman Slaston, vodja osrednjega ukrajinskega združenja za kmetijsko industrijo, je bilo marca iz Ukrajine odpremljenih zgolj 300.000 ton žita, aprila nekaj več kot milijon, maja pa naj bi ta številka znašala približno 1,5 milijona ton.

Ukrajinsko kmetijsko ministrstvo pa pravi, da bi lahko zgolj z odpravo blokade Črnega morja na svetovne trge prispelo 14 milijonov ton koruze, 7 milijonov ton pšenice in 3 milijone ton sončničnih semen.

Ukrajina hrano v Evropo sicer še naprej pošilja po železnici, vendar je to trgovanje v obsegu, kot lahko poteka po morju, preprosto nemogoče. Železniške proge v vzhodni Evropi imajo namreč drugačno tirno širino kot v srednji, kar pomeni, da je ne mejnih prehodih potrebno zamenjati transportno opremo.

Nič bolje ni niti stanje pri cestnih prevozih, saj so tudi ukrajinski cestni objekti poškodovani zaradi ruskih zračnih napadov.

Svet si prizadeva za prebitje blokade


Ker je trenutna situacija na globalnem trgu hrane vse bolj nevzdržna, se vse bolj vrstijo diplomatski pritiski k prebitju ruske blokade. Toda ti do sedaj še niso obrodili sadov.

Veliko pozornosti je v tem tednu zato požel Litovski poziv, naj se pot do črnomorskih pristanišč odpre s pomočjo vojaških ladij. Zunanji minister te baltske države Gabrielius Landsbergis je tako med drugim predlagal oblikovanje pomorske koalicije "voljnih držav", ki bi s pomočjo spremljevalnih ladij omogočile, da bi ladje z žitom lahko obšle rusko pomorsko blokado.

Ob tem je izrecno poudaril, da pomorske operacije ne bi vodila zveza NATO. Po njegovem predlogu bi spremstvo ladij lahko zagotovile predvsem tiste države, ki so zaradi pomorske blokade najbolj prizadete in jim najbolj primanjkuje ukrajinskega žita. Takšna država je na primer Egipt.

Litovsko idejo je načeloma podprla tudi britanska zunanja ministrica Liz Truss, ki je dejala, da bi bilo Združeno kraljestvo v takšni operaciji pripravljeno sodelovati, če bi pred tem lahko zagotovili varno pretovarjanje v pristanišču Odesa in državi priskrbeli ustrezno orožje dolgega dosega, s katerim bi ga lahko branili pred ruskimi napadi. "Ves svet se spopada z veliko negotovostjo pri dobavah hrane, zato tudi London sodeluje pri takojšnji rešitvi te krize. Cilj je spraviti žito iz Ukrajine," je še dejala britanska zunanja ministrica.

Egipt z dovolj pšenice le do konca leta


V tem trenutku se na srečo še nobena država ne spopada s pomanjkanjem hrane, se pa ta močno draži. Še zlasti skrbijo razmere v Egiptu, ki je največji uvoznik pšenice na svetu. Državni program subvencioniranega kruha pa tam vpliva na življenje skoraj 70 milijonov ljudi.

Kot je za Financial Times pojasnil egiptovski premier Mostafa Madbouly ima njegova država rezerve pšenice še za štiri mesece, računa pa tudi na šest milijonov ton domače proizvodnje. Toda brez tujih dobav bo najkasneje do novega leta v državi pšenice zmanjkalo. Zato država pospešeno išče možnost novih dobav, še zlasti iz Mehike in Pakistana.

Evropa skuša pomagati kmetijstvu


Zaustavitev rasti cen hrane je v zadnjih tednih tudi ena od ključnih nalog Evropske komisije. V skaldu s predlogom komisije bodo tako evropske države kmetijam lahko namenile 15.000 evrov, agroživilskim podjetjem pa vse do 100.000 evrov finančne pomoči. S pomočjo tega denarja bi ti tako lahko lažje obvladali stroške, ki dražijo proizvodnje hrane.

V Sloveniji bo za ta ukrep na voljo 5,1 milijona evrov, od tega bo 1,7 milijona evrov evropskih sredstev.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Prehranska diplomacija in vpliv držav proizvajalk
Moskva še naprej uporablja pšenico kot diplomatsko orodje v odnosih z drugimi državami. To strategijo je v zadnjih letih uporabljala pogosteje, zlasti od uvedbe zahodnih sankcij proti Rusiji leta 2014 po njeni priključitvi Krima. Moskva je takrat odgovorila s sankcijami na uvoz hrane iz Evrope in ZDA ter namesto tega podprla lokalno proizvodnjo hrane. Zaradi tega je Rusija razvila največjo skupno površino polj s pšenico na svetu in leta 2017 postala vodilna svetovna proizvajalka pšenice, s čimer je prvič prehitela ZDA in Kanado ter okrepila svoj vpliv na večino azijskih in bližnjevzhodnih trgov. Od takrat je ruski izvoz postal diplomatsko-ekonomsko orodje za mednarodne odnose Moskve. Leta 2015 je Rusija delno prepovedala izvoz hrane v Turčijo kot odgovor na sestrelitev ruskega bojnega letala. Dve leti po uvedbi te delne prepovedi se je izvoz obnovil po izboljšanju odnosov med Turčijo in Rusijo ter po tem, ko je Turčija pristala na prenos ruskega plina v Evropo. Leta 2019 je Ankara postala največji kupec ruske pšenice. Ukrajinska vojna je pokazala prizadevanja nekaterih držav, da bi pšenico uporabile kot orodje za krepitev svoje prisotnosti na mednarodnem prizorišču in podporo svojih gospodarskih interesov. Ker je Rusija v bližini ukrajinske meje kopičila svoje enote, so proizvajalci pšenice po vsem svetu začeli povečevati proizvodnjo. Indija je na primer povečala izvoz pšenice in poskušala skleniti dogovore z državami, ki jih je prizadelo pomanjkanje ruske in ukrajinske oskrbe s pšenico. To je v skladu s strategijo Indije v zadnjih letih za povečanje proizvodnje pšenice. V obdobju 2021-2022 je Indija v svetovno trgovino s pšenico dodala 5,75 milijona metričnih ton pšenice, s čimer je skoraj izravnala pomanjkanje ukrajinske in ruske pšenice. Podoben pristop uporabljajo tudi druge države: Avstralija je leta 2021 dosegla rekordno stopnjo proizvodnje pšenice, kar kaže na morebitno povečanje izvoza pšenice. Tudi Južna Afrika je zaradi ukrajinske krize razširila svoja polja s pšenico in prispevala k večji proizvodnji pšenice zunaj Ukrajine. Zato se pričakuje, da bo proizvodnja pšenice leta 2022 prvič po dveh letih presegla porabo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike