Tuja podjetja v Sloveniji skrbijo davčne obremenitve in pomanjkanje kvalificiranih delavcev

POSLUŠAJ ČLANEK
Slovensko-nemška gospodarska zbornica opravi vsako leto raziskavo o gospodarskem stanju in naložbeni klimi v Sloveniji, ob tem pa za primerjavo še v petnajstih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Namen raziskave, v kateri je tokrat sodelovalo 32 nemških in tujih podjetij s sedežem v Sloveniji, je identificirati dejavnike, ki delajo državo privlačno za nemške vlagatelje, hkrati pa identificirati šibke točke.

Slovenija je v očeh tujih vlagateljev na splošno zelo privlačna poslovna lokacija, glavne šibke točke pa so predvsem toga delovna zakonodaja, pomanjkanje kvalificiranih delavcev in davčne obremenitve. Prav tako je prisotno nezadovoljstvo z državno upravo, s korupcijo ter z gospodarsko politiko države.

Poročilo o gospodarskem stanju Slovenije v letu 2022 uvodoma navaja, da ostajajo nemško-slovenski odnosi stabilni kljub zaostreni ekonomski in geopolitični situaciji. Trgovinska bilanca ostaja visoka (13,2 milijarde evrov), pri čemer je izvoz v Nemčijo nekoliko višji od uvoza. Nemčija je sicer najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije – 17,3 odstotka vsega slovenskega izvoza gre prav v to državo.

Po drugi strani pa nemška podjetja po neposrednih naložbah v Slovenijo zaostajajo za Avstrijo, Luksemburgom, Švico in Hrvaško. Leta 2020 so v Slovenijo vložila 1.327 milijonov evrov, kar je precej manj od Avstrije (4.246 milijonov evrov).

Članstvo v EU kot velika prednost


Raziskava preučuje okoli dvajset postavk, na podlagi katerih se ocenjuje kakovost in privlačnost države za tuje vlagatelje. »Zadovoljstvo s posameznimi lokacijskimi dejavniki je bilo tudi v tem letu razveseljivo visoko, vendar pri nekaterih dejavnikih ostaja potreba po izboljšavah,« piše v poročilu.

Dejavniki so razdeljeni v tri sklope:

  • Operativno okolje (infrastruktura, stroški dela, lokalni dobavitelji, plačilna disciplina …)

  • Trg dela (produktivnost, usposobljenost, izobraževalni sitem, razpoložljivost delovne sile …)

  • Gospodarski in politični pogoji (administracija, davki, pravni sistem, subvencije, transparentnost in predvidljivost …)


Kot je razvidno iz spodnjega grafa, največ anketirancev, kar 89 odstotkov, vidi članstvo v EU kot jasno prednost Slovenije. Več kot dve tretjini jih je zadovoljnih s plačilno disciplino ter s kakovostjo in razpoložljivostjo lokalnih dobaviteljev.

Klik za povečavo Vir: Slovensko-nemška gospodarska zbornica
Klik za povečavo Vir: Slovensko-nemška gospodarska zbornica

Boj proti korupciji, nezadovoljstvo z javno upravo in pomanjkanje kvalificiranih delavcev


Veliko nezadovoljstvo vlada na področju gospodarskega in političnega okolja. Z državno upravo je denimo zadovoljnih zgolj 29 odstotkov anketirancev; še manj jih je zadovoljnih z bojem proti korupciji – 19 odstotkov. Podobno slabo sta ocenjeni tudi transparentnost javnih razpisov in predvidljivost gospodarske politike.

Negativno oceno so si prislužili tudi visoki stroški dela in davčna bremena. Z višino davčnih bremen je zadovoljnih samo 15 odstotkov anketirancev, prav nihče pa ni tega področja ocenil z »zelo zadovoljen«.

Posebej pereč problem predstavlja pomanjkanje kvalificirane delovne sile, s čimer ima težave kar dve tretjini anketirancev, le štirje odstotki pa so s ponudbo kvalificiranih delavcev zadovoljni. V Slovenski-nemški zbornici opozarjajo: »Mnogi se pritožujejo nad tem, da se zahtevam, ki jih bo morala v prihodnje izpolnjevati bodoča delovna sila v proizvodnji in trgovini, v izobraževalni politiki ne posveča dovolj pozornosti. […]. Slovenija se zaradi visokega pomanjkanja kvalificirane delovne sile nahaja na trinajstem mestu med državami na območju Srednje in Vzhodne Evrope.«

Primerjava z državami Srednje in Vzhodne Evrope


Slovenski BDP je v letu 2021 zrasel za 8,1 odstotka, kar je več kot na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Kot eno od slabosti v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope navaja poročilo stroške dela. Znotraj celotnih stroškov dela, ki so v Sloveniji nadpovprečno visoki (ti ob bruto plači, kjer se že plačajo prispevki, vsebuje še drugi bruto z dodatnimi prispevki, pripisanimi delodajalcu) so v Sloveniji visoki predvsem stroški plač.

»Nizki stroški dela v poslovni realnosti niso odločilni za naložbe. V praksi je pomembno pravo razmerje med stroški, kvalificiranostjo, razpoložljivostjo, produktivnostjo in regulativnim okoljem na trgu dela. Slovenija nudi dobre pogoje za nemške in druge tuje vlagatelje,« opozarja poročilo.

V spodnji tabeli je predstavljena primerjava Slovenije z državami Srednje in Vzhodne Evrope s tako imenovano SWOT analizo (strengths, weaknesses, opportunities, threats):

Slovensko-nemška gospodarska zbornica
Vir:

Davčne obremenitve in davčni sistem


Ena od navedenih slabosti v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope so davčne obremenitve in davčni sistem. Slovenija ima na tem področju že od leta 2006 slabo oceno. Kot razlog navaja poročilo zapletene davčne predpise, število dajatev in davkov ter samo delovanje davčnega sistema.

»Stopnja nezadovoljstva je s 54 odstotki sicer nižja kot prejšnje leto (63 odstotki), vendar je Slovenija kljub minimalni davčni reformi na enajstem mestu v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Prav tako so anketirana podjetja nezadovoljna z davčno obremenitvijo dohodkov in podjetij. 63 odstotkov meni, da davčne obremenitve ne spodbujajo naložb in ne motivirajo visokokvalificiranih delavcev,« še dodaja Slovenska-nemška gospodarska zbornica.

Če bi podjetja lahko svojo naložbeno lokacijo izbirala še enkrat, bi Slovenijo ponovno izbralo 85 odstotkov anketiranih podjetjih. Ostali bi raje izbrali Češko, Slovenijo ali Srbijo.

Andrej Šafarič, član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in vodja pravne službe Bayer d.o.o., pravi, da si je »Slovenija vedno prizadevala, da se zgleduje po Nemčiji, hkrati pa sta se Hrvaška in Srbija vedno zgledovali po Sloveniji. […]. Kljub temu pa se bojim, da smo marsikje kot država zaspali, tudi z vidika privabljanja novih investicij.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike