Tudi v Sloveniji se širi izključujoča "woke ideologija". In to med znanimi novinarji, tudi z RTV Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK
Woke ideologija je na Zahodu gonilo nasilnih protestov, s katerimi želijo »spremeniti svet«. Čeprav (zaenkrat) v praksi še manj nasilna in usmerjena v nekoliko drugačno »delitev«, je vse izraziteje prisotna tudi pri nas.

Posebej zaskrbljujoča pri slovenskih "prebujencih" pa je njihova vloga v javnih institucijah in organizacijah, ki se ukvarjajo z obveščanjem javnosti in izobraževanjem. Ter posledična dvojna merila, ki jih imajo te institucije pri obravnavi posameznikov, idej in ekscesov na eni in drugi strani političnega spektra.

Zadnje čase v oči bodejo javna obtoževanja, žalitve, etiketiranja in zahteve po družbeni marginalizaciji, ki prihajajo s strani vidnih novinarjev z neomadeževano podobo in velikim vplivom v tujini, tudi nekaterih, zaposlenih na RTV Slovenija. 

»Woke« ideologija – v slovenščino bi to lahko prevedli kot »prebujenstvo« – vse bolj postaja »nova vera Zahoda«. Njeni pripadniki so prepričani v svojo moralno superiornost v odnosu do drugače mislečih, običajno konservativnejše opredeljenih posameznikov. O tem smo pred tedni na Domovini že podrobneje pisali.

V ZDA je v prvi vrsti vprašanje domnevnega institucionaliziranega rasizma, nato pa vprašanje družbenih manjšin. V želji po prevladi se lotevajo spreminjanja družbe s prijemi, kot so »merjenje privilegiranosti« po barvni lestvici, rušenje avtoritete  organov javnega reda s pozivi k ukinitvi policije in rušenje družbenih norm glede »spreminjanja spola« oz. prevlade spolne identitete nad biološkim spolom.

Nasprotnika smešijo, marginalizirajo, etiketirajo (z "rasisti", "fašisti", "homofobi") in nato izločijo iz javnega prostora ter diskurza. Konkretno se je to v ZDA pokazalo z medijskim napadom na katoliškega dijaka Nicka Sandmana na ameriškem pohodu za življenje, s pozivom k sestavljanju »črnih seznamov« sodelavcev Trumpove administracije, s pristranskim pokrivanjem volilne kampanje in odstranjevanjem »neprimernih« spomenikov ter imen institucij.

Na posledice tovrstnega ravnanja je ameriški psiholog dr. Mike Brooks opozoril v devetih točkah, med katerimi so:

Opozorila, da popolna politična čistost ni mogoča, woke pa izjave nasprotnikov pogosto jemlje iz konteksta in jih interpretira kot rasistične, seksistične itd.. S tem ljudi etiketira z identiteto, ki jih zaznamuje za vselej, ti ljudje so izbrisani kot relevantni sogovorniki, strah pred izbrisom omejuje svobodo govora in ljudi potiska v geto tišine, woke aktivisti se postavljajo v (moralno) superioren položaj do ostalih ljudi, nanje gledajo zviška in so do njih diskriminatorni.

Tovrsten položaj povzroči reakcijo odpora pri prizadetih ljudeh, ki potem obsojajo nazaj, kultura izbrisa pa onemogoča komunikacijo z nasprotniki, ki je edina pot do zmanjšanja konfliktov, spoznavanja različnosti in povečanja družbene pravičnosti

V Sloveniji po istem principu: smeši, marginaliziraj, izloči


Pri nas, verjetno zaradi rasne homogenosti družbe, v ospredje namesto boja proti sistemskemu rasizmu stopa boj proti »fašizmu«, a ostale teme, ki nastopajo v ZDA, niso daleč zadaj.

Do vsakršnih zametkov »desnega radikalizma« so tako vodilni mediji, kjer woke ideologija v glavnem že prevladuje, izrazito občutljivi. Sporna kolumna v Demokraciji o »belem Jezusu« in virusu ter izjava Norme Brščič, da so črnci »leni in neumni«, sta bili upravičeno deležni zgražanja, kritično smo ju obsodili tudi na Domovini.

A isti medijski ustvarjalci javnega mnenja v isti koš mečejo tudi konservativnejše misleče razumnike kot je denimo Žiga Turk, ali pa praktično vsakršno aktivnost aktualne nelevičarske vlade. Princip delovanja pa je praktično identičen kot na tujem. Prvi korak je smešenje, etiketiranje in marginalizacija. Drugače misleče zmerjajo s fašisti, homofobi, rasisti, islamofobi, pa tudi raznimi osebno prilagojenimi žaljivkami. Pojavljajo pa se tudi že pozivi k popolni marginalizaciji vseh posameznikov, ki tako ali drugače sodelujejo z aktualno vlado.

V prvih vrstah novinarji … ideološki boj pa vse bolj institucionaliziran


Med prvoborci te »woke« revolucije na slovenskem najdemo tudi kar precej novinarjev. Med bolj izstopajoče primere sodita Blaž Zgaga in Boris Vasev. Pri tem je posebej problematično dejstvo, da tak način diskurza postaja vse bolj institucionaliziran.

Zgaga se namreč v medijih predstavlja za preganjanega novinarskega heroja, ki kljubuje avtoritarni vladi. Kot tak je lani celo dobil novinarsko nagrado in je sogovornik mednarodnim novinarskim združenjem.

Ostra kritika vladajočih s strani novinarjev je seveda pogosto na mestu, je potrebna in zaželena. A uporaba žaljivega in ponižujočega besednjaka je pri tem enako neprimerna kot če to počnejo politiki.

V svojih zapisih na družbenih omrežjih Zgaga zapise o Janezu Janši redno pospremi s ključnikom #corrupt (koruptiven). Ministra Mateja Tonina denimo z #vojaček, in ga imenuje "kolaborantski domobranček", slovensko policijo označi kot fašistično, posredno prav tako tudi tuje policiste, ki so k nam prišli na pomoč pri varovanju slovenske meje. Ustvarjalce Medija Domovina je denimo označil za »verske blazneže«.

https://twitter.com/blaz_zgaga/status/1390926717045428224

https://twitter.com/blaz_zgaga/status/1390753929512857607



https://twitter.com/BojanPozar/status/1381341329981112320?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1381341329981112320%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fe-maribor.si%2Flevosucni-novinar-zgaga-spet-zaljivo-tokrat-nad-policijo-janso-in-hojsa%2F

Novinar MMC RTV Vasev: vse ljudi, ki prostovoljno sodelujejo s to vlado, je treba marginalizirati


Vasev, ki je sicer novinar spletnega portala RTV Slovenija, je šel pred dnevi še korak dlje. Ne ustavi se zgolj pri kritiki početja trenutno vladajočih, ki je lahko povsem legitimna. Temveč poleg oznake aktualnih vladajočih za rasiste in ultranacionaliste (pred časom je v slogu odstranjevanja spomenikov v ZDA pozval k odstranjevanju slovenskih zastav izpred javnih institucij) odkrito poziva k popolni marginalizaciji prav vsakogar, ki sodeluje z aktualno vlado. Ne zgolj najbolj odgovornih, ampak vsakogar, ki prostovoljno sodeluje z vlado, celo člane strateških svetov, razne svetovalce in druge uslužbence.

Od njihove marginalizacije, h kateri tudi sicer redno poziva na družbenih omrežjih, je po njegovem odvisen obstanek družbe.

https://twitter.com/borisvasev/status/1390685198136877059

https://twitter.com/borisvasev/status/1339620428441149441

https://twitter.com/borisvasev/status/1062010289951068167

https://twitter.com/borisvasev/status/1390733441252143105

https://twitter.com/borisvasev/status/1383760210938929157

RTV Slovenija "pričakuje spoštljivost od svojih sodelavcev", a kot kaže tolerira pozive k marginalizaciji


RTV Slovenija je sicer zavezana višjim standardom poročanja kot drugi mediji, zato se pojavlja vprašanje, kako lahko novinar, ki javno izraža pozive k marginalizaciji dobršnega dela družbe, pri temah, ki jih obravnava, predstavi »najširši možen obseg stališč in mnenj«, kar od njega zahtevajo pravila RTV Slovenija.

Iz Javne medijske hiše so nam na to temo odgovorili, da »zapisi novinarjev RTV Slovenija na zasebnih profilih družbenih omrežij ne izražajo stališč RTV Slovenija in se od njih distanciramo, odgovornost zanje v polnosti nosijo posamezniki.« K temu dodajajo, da vsak zaposleni s svojim ravnanjem na zasebnih profilih vpliva tudi na javno podobo institucije, kjer je zaposlen.

Natančne meje med dopustnim in nedopustnim veljavna merila in standardi podrobneje ne določajo. Kljub temu so zapisali, da »vodstvo RTV Slovenija od svojih sodelavcev upravičeno pričakuje, da s spoštljivim in dostojanstvenim nivojem komuniciranja na družbenih omrežjih skrbijo za svojo osebno integriteto in s tem neposredno tudi za verodostojnost svojega dela in posredno ugled zavoda RTV Slovenija.«

A hkrati se do konkretne aktivnosti svojega novinarja Borisa Vaseva kljub našemu neposrednemu vprašanju niso opredelili.

KOMENTAR: Peter Merše
Woke ideologija s svojimi diskriminatornimi prijemi na pohodu tudi v Sloveniji
Ni problem, da imamo ljudje različen pogled na določena vprašanja, niti, da ta pogled izražamo. Problem je, ko v boju za politično prevlado začnemo uporabljati sredstva, kot so načrtno blatenje in predvsem marginalizacija in izločitev iz družbe, h kateri denimo poziva Vasev, ki pa v svojih prizadevanjih nikakor ni osamljen primer. Da je problem že institucionalne narave, kaže odnos RTV Slovenija, ki sicer ima standarde in pričakovanja do svojih zaposlenih, a hkrati v skladu z njimi ne ukrepa, ali pa celo ocenjuje, da novinar Vasev teh standardov niti ni kršil. Hkrati pa so na drugi strani izrazito občutljivi. Zaradi intervjuja s Thompsonom se je denimo z mesta urednika moral posloviti Igor Pirkovič, le en glas v programskem svetu pa je preprečil zamenjavo celotne uredniške strukture. Pa v njem ni pozival k marginalizaciji drugače mislečih ali pa nasilju, kot denimo kasneje v isti oddaji Anis Ličina, (kasneje v Avstriji aretiran v povezavi s trgovino z drogami) zaradi česar ni »letel« nihče. Odgovornosti je bila urednica Aščićeva Tednika, za razliko od njenega predhodnika Pirkoviča, obvarovana. Čeprav gre za deklarativno lepe ideje in ideale boja proti »fašizmu« pa so prakse tega boja v resnici tiste, ki bi jih prej lahko označili za fašistične. Pogled na zgodovino nam pokaže, da so bili pred drugo svetovno vojno Judje tisti, ki so bili najprej žaljeni, nato odstranjeni, marginalizirani iz družbe. Kako se je končalo, vemo. NE dopustimo, da se zgodi znova.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

modras, kača
Strah na Hrvaškem: invazija kač
21. 6. 2024 ob 18:37