Trgovina s poceni medom ima hude posledice: Poziv čebelarjev potrošnikom

Čebelarji se soočajo s krizo, saj trge preplavlja vedno več poceni medu, ki prihaja iz vzhodne Evrope in Azije. Svojo dejavnost številni zapirajo, poznavalec pa opozarja tudi na »ekološko časovno bombo«. Poziv čebelarjev potrošnikom: Naredimo skupaj konec ponarejenemu medu!

Čebelarska zveza Slovenije poziva, da stopijo skupaj, tako proizvajalci hrane kot potrošniki in naredijo konec ponarejeni hrani na trgu, ki je res poceni, a hkrati pogosto celo zdravju škodljiva! Na žalost čebelarjev in potrošnikov je MED eno najpogosteje ponarejenih živil. Evropska čebelarska zveza združuje skoraj 300.000 čebelarjev iz 19 evropskih držav, glavni cilj te zveze pa je zaščititi potrošnika pred uživanjem ponarejenih čebeljih pridelkov in posledično ohraniti čebele in čebelarstvo!

Evropska čebelarska zveza javno poziva vse evropske poslance, evropske komisarje in druge odločevalce v EU in posameznih državah, naj zaščitijo evropskega čebelarja, zaščitijo evropskega kmeta, ker brez čebel ne bo kmetijstva in za zaščito evropskega potrošnika pred ponarejeno hrano.

Težave na Poljskem

Čebelarstvo je ne samo za Slovenijo ampak tudi za Poljsko pomembna panoga z dolgo tradicijo, ki ima zametke že v srednjem veku. Poljska je namreč ena izmed vodilnih držav v Evropi glede pridelave medu, saj ima ugodne pogoje za čebelarjenje, prav tako pa ima tudi svoje znane regionalne vrste.

Poljaki so že vrsto let med večjimi porabniki medu, pri čemer se je v 15 letih pred letom 2021 poraba medu na Poljskem podvojila. A poljski čebelarji se zdaj soočajo s krizo, saj trge preplavlja vedno več poceni medu, ki prihaja iz vzhodne Evrope in Azije. V kombinaciji z visokimi stroški vzdrževanja tradicionalnih čebelnjakov so številni poljski čebelarji prisiljeni prenehati delovati, poročajo poljski mediji, na dejstvo, da je vse manj čebelnjakov pa opozarjajo tudi predstavniki čebelarskih društev.

Slednji so vse bolj zaskrbljeni, saj lahko izgubijo do 30 odstotkov vseh čebeljih družin. Dogajanje ima za posledice lahko tudi, da bo njihov domači med postal redek in zato zelo drag. Poljski med je sicer znan kot med čudovitega okusa, ki ima veliko zdravilnih koristi, medtem ko je cenejši med iz držav kot je denimo Kitajska precej drugačen. Čeprav je bolj sladek, ne vsebuje ključnih hranil, antioksidantov in protimikrobnih elementov, ki jih sicer najdemo v kakovostnem medu.

»Tehnični med«

V industriji medu so se pogosto uporabljali izrazi pekovski, industrijski ali umetni med. Zdaj pa je vse pogosteje prisoten tudi izraz »tehnični med«, ki pomeni izdelke tako nizke kakovosti, da ne izpolnjujejo več niti standardov, a jih kljub temu uvažajo in potrošnikom prodajajo z zavajajočim označevanjem in po nizki ceni.

Za krizo v čebelarstvu delno odgovorna tudi vojna v Ukrajini, saj so stroški goriva in drugih vložkov višji, medtem ko je neomejen dostop do trga že udaril poljske kmete, ki prodajajo sončnično olje, pšenico in druge izdelke. »Ukrajina je le posrednik, saj ti medi pogosto prihajajo iz Kitajske in Turčije in so slabe kakovosti,« razlaga Przemysław Maciąg, član upravnega odbora Čebelarske zveze.

Trgovina s poceni medom ima hude posledice. Vse manjša prodaja medu vpliva pomanjkanje investicije v čebelarsko dejavnost, težko pa je napovedati tudi, koliko bodo Poljaki ob koncu leta pripravljeni plačati za med. Številni čebelarji na Poljskem tako že opuščajo svojo dejavnost, trg s kakovostnim medom se krči, tudi zaradi pritiskov vedno višje inflacije. »Poljski čebelarji izgubljajo zaradi t.i. tehničnega medu,« poročajo mediji.

Stroški vzdrževanja čebelnjakov so nevzdržni

»Gre predvsem za majhne čebelnjake, obseg problema pa bo resnično mogoče oceniti šele čez nekaj mesecev, ko bomo prejeli vse informacije o tem, koliko čebeljih družin je bilo pripravljenih na prezimovanje. Še pred letom dni je bilo okoli 1500 čebeljih druži,; zdaj jih je le okoli 1000. Torej govorimo o tretjini manj, v kratkem času,« pojasnjuje Maciąg, ki ima svoje čebelnjake na severozahodu Poljske. Hkrati se boji in opozarja, da bi »kmalu lahko imeli opravka z ekološko časovno bombo«.

Dodaja: »Čebele obolevajo in pogosto so potrebna zdravila. Stroški teh zdravil so skokovito narasli in vsak čebelar si jih danes ne more privoščiti«. Pojasnjuje, da bolne žuželke v manjših čebelnjakih lahko povzročijo širjenje različnih bolezni in okužijo tudi več drugih čebeljih družin. To bi lahko pomenilo množično izumrtje čebel. »Upam, da do tega ne bo prišlo, vendar moramo pričakovati najhujše,« pravi Maciąg.

EU proti ponaredkom medu

Evropska unija (EU) je za Kitajsko druga največja proizvajalka medu na svetu. Kar 600.000 čebelarjev in 17 milijonov čebeljih družin ga pridela 250.000 ton letno. Slovenski čebelarji so po podatkih Statističnega urada RS 2023 pridelali približno 285 ton medu, kar je 88,1 odstotka manj kot leta 2022. Lanski pridelek je bil ob tem približno štirikrat manjši od desetletnega povprečja.

EU je leta 2016 uvozila 200.000 ton medu, predvsem s Kitajske, kar je znašalo okoli 40 odstotkov. Se pa evropski čebelarji soočajo z visokimi stroški, saj kilogram uvoženega medu v EU stane povprečno 2,23 evra, evropskega pa 5,69 evra.

Da je na trgovinskih policah po EU mnogo medu, ki ne ustreza standardom, potrjujejo tudi na strani Evropskega parlamenta, kjer se ukvarjajo z ukrepi proti ponaredkom. »Kar 20 odstotkov vzorcev uvoženega medu, ki so jih preverile oblasti držav članic, ni ustrezalo evropskim standardom. Trgovci tako prodajajo med, kateremu je bil dodan sladkorni sirup, ali pa evropski med visoke kakovosti mešajo s slabšim uvoženim medom. Ker je slabši med cenejši, mu evropski čebelarji s svojim ne morejo konkurirati. Zato poslanci zahtevajo izboljšave v postopkih preverjanja kakovosti medu in strožje kazni za ponarejevalce. Zavzeli so se tudi za boljše označevanje izdelkov iz medu, tako da bi lahko potrošniki vedeli, od kod prihaja med,« so zapisali med svoje ugotovitve.