Tožilstvo protizakonito prikriva podatek, v kateri fazi je postopek zoper Aleša Hojsa

Veliko medijsko pozornost je 30. septembra letos povzročila akcija kriminalistov na domu nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, podpredsednika stranke SDS. Tožilstvo mu očita, da je izdajal podatke zloglasni kriminalni združbi Kavaški klan za preprodajo droge. Očitek se zdi absurden, kot je absurdno tudi pojasnilo s tožilstva za Domovino, da nam ne bodo sporočili, ali so zoper Hojsa na sodišče vložili zahtevo za sodno preiskavo, češ da je ta podatek tajen. Gre za nezaslišano protizakonito samovoljo pod okriljem višje tožilke Mojce Gruden.

Šlo je za hišno preiskavo (30. septembra) s strani kriminalistov z Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu (posebni oddelek). Poleg hiše Aleša Hojsa v Ljubljani so preiskali še njegovo bližnjo garažo, zasegli so mu prenosni telefon. Osumljen je, da je v letu 2021 s funkcije ministra za notranje zadeve v tretji Janševi vladi, ljudem, povezanim z zloglasno kriminalno združbo Kavaški klan, izdal tajne podatke o hišnih preiskavah, ki sta jih zoper člane združbe pripravljala Specializirano državno tožilstvo (ne gre za posebni oddelek) ter Nacionalni preiskovalni urad.

Šlo naj bi torej za kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov, s čimer naj bi ključne akterje iz kriminalne združbe Kavaški klan (preprodajajo velike količine kokaina) posvaril pred hišnimi preiskavami. Očitki se zdijo neverjetni, kot je tudi odredba za hišno preiskavo, ki jo je podpisala preiskovalna sodnica Irena Topolšek. Hojs je ob hišni preiskavi za medije poudaril, da kot notranji minister ni nikoli razpolagal z informacijami glede hišnih preiskav, torej jih tudi ni mogel nikomur posredovati.

Hojs je za medije poudaril, da kot notranji minister ni nikoli razpolagal z informacijami glede hišnih preiskav, torej jih tudi ni mogel nikomur posredovati.

Prikrivanje s strani tožilstva

Toda zadeva postane še bolj bizarna ob prikrivanju s strani posebnega oddelka SDT, kamor smo ta teden poslali vprašanja, ali je tožilec/tožilka v tem primeru na sodišče že vložil zahtevo za sodno preiskavo. Je morda sodna preiskava že uvedena? Zanimalo nas je še, kateri tožilec vodi zadevo. Toda s tožilstva smo prejeli presenetljiv odgovor: »Ker se postopek v skladu z Zakonom o tajnih podatkih vodi pod stopnjo tajnosti 'interno', vam informacij ne moremo posredovati.« Odgovor je presenetljiv, ker zakon o tajnih podatkih, na katere se sklicujejo na posebnem oddelku SDT, ki ga vodi višja tožilka Mojca Gruden (namreč posebni oddelek), sploh ne more biti podlaga za tovrstno prikrivanje informacij pred javnostjo. Peti člen določa, v katerih primerih se lahko opredeli posamezen podatek za tajnega. Mora biti tako pomemben, »da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi.« To se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov. Posebej zakon še opredeljuje, da se stopnja tajnosti 'interno' določi za »tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa.«

Zakon o tajnih podatkih, na katere se sklicujejo na posebnem oddelku SDT, sploh ne more biti podlaga za tovrstno prikrivanje informacij pred javnostjo.

Nezakonito ravnanje

Podatek, ali je tožilec v tako odmevni zadevi, kot je (pred)kazenski postopek zoper nekdanjega notranjega ministra, ki naj bi bil povezan s Kavaškim klanom, na sodišče že vložil zahtevo za sodno preiskavo, seveda ne more biti tajen. Gre zgolj za fazo (pred)kazenskega postopka, o čemer je javnost vsekakor upravičena izvedeti. Drugače bi bilo, če bi poizvedovali o vsebini same zadeve, česar pa, kot je razvidno, nismo.

Govorili smo z dr. Miho Šepcem s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki prav tako ne vidi razlogov, zakaj naj bi bil opisani podatek tajen. To bi dr. Šepec razumel, če bi šlo za informacijo, katere razkritje bi oviralo preiskavo, toda v tem primeru ne gre za to. Tožilstvo je dolžno javnosti razkriti vsaj to, v kateri fazi je postopek. Tako nam je zatrdil tudi eden od izkušenih kazenskih sodnikov, ki seveda zaradi svojega položaja ne želi biti imenovan. Pravi, da faza postopka ne more biti tajna, pač pa so to lahko kvečjemu kakšni podatki, ki izhajajo iz vsebine procesa.

Nekdanji notranji minister Aleš Hojs pa je za Domovino razložil, da tožilstvo nima argumentov za postopek zoper njega in želi zato vse skupaj voditi mimo nadzora javnosti. Dodajmo, da vse skupaj kaže na politično motivirano akcijo vladajočih zoper podpredsednika največje opozicijske stranke, ki je favoritinja za zmago na volitvah čez nekaj mesecev. 

To bi dr. Miha Šepec razumel, če bi šlo za informacijo, katere razkritje bi oviralo preiskavo, toda v tem primeru ne gre za to.