TIGR in njegov boj, ki traja še danes
POSLUŠAJ ČLANEK
V teh dneh, ko Primorci praznujemo svoj največji praznik, se spominjamo prispevka, ki ga je Primorska dala v slovensko zgodovino prek najrazličnejših borb in dokazov prave domoljubnosti.
Največji izmed njih je prišel iz organizacije, ki je v Sloveniji pogosto zapostavljena, potisnjena v kot in marsikje napačno postavljena v kontekst druge dominantne organizacije.
V mislih imam seveda TIGR, prvo protifašistično organizacijo v Evropi. TIGR je kot ponos Primorske in tudi celotne Slovenije še kako zaslužen za ohranitev slovenskega jezika in dejstva, da Primorci, skupaj s prebivalci drugih slovenskih regij, živimo v svoji državi (pa naj se nam zdi še tako slaba).
TIGR je skozi vso svojo zgodovino deloval po principu raznolikosti, ki nas vse združuje. Ni bila pomembna politična pripadnost, vera ali nazorsko prepričanje, temveč ljubezen do svoje dežele in naroda ter pripravljenost narediti vse za izgon okupatorja s slovenskega ozemlja.
Tako je bilo tudi po drugi svetovni vojni, čeprav je TIGR takrat dočakal težje preizkušnje kot kdajkoli prej. Danes marsikdo ne ve, da je bil zlorabljen in podvržen politični volji komunistične partije. Številne likvidacije TIGR-ovcev, ki so jih organizirali komunisti, so še vedno zamolčane, TIGR-ovci so bili v osvobodilnem boju obravnavani kot nižja kasta borcev.
Pravičnejšo obravnavo je TIGR dočakal z osamosvojitvijo. Leta 1994 je bilo na pobudo Karla Kocjančiča in Cirila Pelicona ustanovljeno društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske.
Številnim TIGR-ovcem in drugim domoljubnim Primorcem, ki jih je bivši režim "pozabil", so se poklonili z doprsnimi kipi. Izšlo je mnogo knjig o TIGR-u, v Državnem zboru je bil sprejet zakon, ki je odpravil krivice ter izenačil status tigrovcev z borčevskim.
Tudi na tigrovskih proslavah je zavel nov veter, saj so privrela na dan čustva, potlačena v zadnjih petdesetih letih. Pojavile so se javne zahteve odgovornim, naj pokažejo, kje so skriti grobovi pobitih tigrovskih voditeljev. Saša Vuga je v proslavi v Kobaridu 2001 dejal: "Gospodje, ki me sedaj morda poslušate, povejte kje je grob dr. Andreja Uršiča. Spovejte se in vam bo lažje."
In prav glasna neposrednost zahtev za popravo krivic je privedla do problemov. Z ustanovitvijo društva je vanj vstopilo tudi mnogo ljudi iz borčevskih vrst ter drugih pripadnikov komunistične levice. Čeprav je bilo društvo že pred ustanovitvijo deležno številnih kritik in poskusov vplivanja, da do nje ne bi prišlo, se je ob aktivnejšem društvenem delovanju vse skupaj le še stopnjevalo. Spor se je zanetil znotraj društva.
Prepire so zanetili pripadniki levice in borčevske organizacije, v principu apolitično društvo pa se je začelo cepiti na dva dela. Voditelji Kocjančič, Magajna in Pelicon so vse do svoje skoraj hkratne smrti društvo še uspeli ohranjati združeno. Po njihovem odhodu pa je leva opcija močno prevladala in TIGR je začel ideološko drseti v mračna leta bivšega režima.
Vzporedno s tem so TIGR začeli napadati borci in njihovi politični zavezniki. tako je na eni zmed proslav dr. Igor Lukšič kot slavnostni govornik dejal, da je bila TIGR: »teroristična organizacija, ki je hotela z nasilnimi akcijami opozoriti svetovno javnost na vprašanje narodnih manjšin v Italiji, in je izvajala konkretne teroristične akcije, da bi tako zbudila pozornost in simpatije širokih množic«. Prav tako je Mitja Ribičič v Primorskega rodoljuba napisal: »Tigr ni bil napredno gibanje, čeprav je bilo usmerjeno proti fašizmu, ker to ni bila zavestna politična akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje«.
Sredi leta 2015 je bilo ustanovljeno društvo 13. maj, ki se trudi za ohranitev vrednot tigrovcev v pravem pomenu besede. Kot kaže je zdravemu jedru TIGR-a dokončno prekipelo od bojev znotraj samega društva in "levičarskega lobija".
Upajmo lahko, da bo novo društvo ostalo zvesto tradiciji in bo raznolikosti članov navkljub ostalo združeno, kot so ostali tigrovci v svojem iskrenem domovinskem boju. Žalostno bi bilo čez nekaj let ponovno ugotavljati, da si leva opcija poskuša podvreči tudi slednjega.
Največji izmed njih je prišel iz organizacije, ki je v Sloveniji pogosto zapostavljena, potisnjena v kot in marsikje napačno postavljena v kontekst druge dominantne organizacije.
V mislih imam seveda TIGR, prvo protifašistično organizacijo v Evropi. TIGR je kot ponos Primorske in tudi celotne Slovenije še kako zaslužen za ohranitev slovenskega jezika in dejstva, da Primorci, skupaj s prebivalci drugih slovenskih regij, živimo v svoji državi (pa naj se nam zdi še tako slaba).
TIGR-ovce združevala ljubezen do naroda in domovine
TIGR je skozi vso svojo zgodovino deloval po principu raznolikosti, ki nas vse združuje. Ni bila pomembna politična pripadnost, vera ali nazorsko prepričanje, temveč ljubezen do svoje dežele in naroda ter pripravljenost narediti vse za izgon okupatorja s slovenskega ozemlja.
Tako je bilo tudi po drugi svetovni vojni, čeprav je TIGR takrat dočakal težje preizkušnje kot kdajkoli prej. Danes marsikdo ne ve, da je bil zlorabljen in podvržen politični volji komunistične partije. Številne likvidacije TIGR-ovcev, ki so jih organizirali komunisti, so še vedno zamolčane, TIGR-ovci so bili v osvobodilnem boju obravnavani kot nižja kasta borcev.
Osamosvojitev odstrla zamolčano zgodovino TIGR-a
Pravičnejšo obravnavo je TIGR dočakal z osamosvojitvijo. Leta 1994 je bilo na pobudo Karla Kocjančiča in Cirila Pelicona ustanovljeno društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske.
Številnim TIGR-ovcem in drugim domoljubnim Primorcem, ki jih je bivši režim "pozabil", so se poklonili z doprsnimi kipi. Izšlo je mnogo knjig o TIGR-u, v Državnem zboru je bil sprejet zakon, ki je odpravil krivice ter izenačil status tigrovcev z borčevskim.
Tudi na tigrovskih proslavah je zavel nov veter, saj so privrela na dan čustva, potlačena v zadnjih petdesetih letih. Pojavile so se javne zahteve odgovornim, naj pokažejo, kje so skriti grobovi pobitih tigrovskih voditeljev. Saša Vuga je v proslavi v Kobaridu 2001 dejal: "Gospodje, ki me sedaj morda poslušate, povejte kje je grob dr. Andreja Uršiča. Spovejte se in vam bo lažje."
Iskanje resnice prineslo probleme
In prav glasna neposrednost zahtev za popravo krivic je privedla do problemov. Z ustanovitvijo društva je vanj vstopilo tudi mnogo ljudi iz borčevskih vrst ter drugih pripadnikov komunistične levice. Čeprav je bilo društvo že pred ustanovitvijo deležno številnih kritik in poskusov vplivanja, da do nje ne bi prišlo, se je ob aktivnejšem društvenem delovanju vse skupaj le še stopnjevalo. Spor se je zanetil znotraj društva.
Prepire so zanetili pripadniki levice in borčevske organizacije, v principu apolitično društvo pa se je začelo cepiti na dva dela. Voditelji Kocjančič, Magajna in Pelicon so vse do svoje skoraj hkratne smrti društvo še uspeli ohranjati združeno. Po njihovem odhodu pa je leva opcija močno prevladala in TIGR je začel ideološko drseti v mračna leta bivšega režima.
Stigmatizacija TIGR-a kot teroristične organizacije
Vzporedno s tem so TIGR začeli napadati borci in njihovi politični zavezniki. tako je na eni zmed proslav dr. Igor Lukšič kot slavnostni govornik dejal, da je bila TIGR: »teroristična organizacija, ki je hotela z nasilnimi akcijami opozoriti svetovno javnost na vprašanje narodnih manjšin v Italiji, in je izvajala konkretne teroristične akcije, da bi tako zbudila pozornost in simpatije širokih množic«. Prav tako je Mitja Ribičič v Primorskega rodoljuba napisal: »Tigr ni bil napredno gibanje, čeprav je bilo usmerjeno proti fašizmu, ker to ni bila zavestna politična akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje«.
Sredi leta 2015 je bilo ustanovljeno društvo 13. maj, ki se trudi za ohranitev vrednot tigrovcev v pravem pomenu besede. Kot kaže je zdravemu jedru TIGR-a dokončno prekipelo od bojev znotraj samega društva in "levičarskega lobija".
Upajmo lahko, da bo novo društvo ostalo zvesto tradiciji in bo raznolikosti članov navkljub ostalo združeno, kot so ostali tigrovci v svojem iskrenem domovinskem boju. Žalostno bi bilo čez nekaj let ponovno ugotavljati, da si leva opcija poskuša podvreči tudi slednjega.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.