Težava nastopi, ko država preveč posega v lastnino

»Svoboda na premoženjskem področju daje posamezniku varnost, ekonomsko preživetje, osmišlja in motivira njegovo življenje ter zagotavlja najbolj smotrno uporabo materialnega sveta,« nam je pojasnil nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec, ki dodaja, da je spoštovanje zasebne lastnine prvi pogoj, da lahko družba živi v miru. Pa vendar so vrata za omejevanje zasebne lastnine dokaj široko odprta.

»Zasebna lastnina je kot pravni institut najvišja zasebna oblast na stvari, ki vključuje pravico do razpolaganja, uporabe in uživanja – v najširšem smislu,« nam je povedal Jan Zobec ter dodal, da se kot človekova pravica razteza na sleherno premoženje – tudi na terjatve, deleže v družbi, premoženjske pravice, kot so služnosti, zakupna pravica itn.

Prof. dr. Miha Juhart s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani pa je dejal, da je lastnina urejena enotno ter da v določenih primerih velja koncept dobrine v splošni rabi oziroma javnega dobrega: »To pomeni, da določene stvari – v glavnem so to nepremičnine – uporablja vsakdo. To so omejitve lastninske pravice. Ustava dopušča, da se lahko lastninska pravica z zakonom omeji zaradi doseganja ekološkega, socialnega in gospodarskega namena. Omejitve veljajo ne glede na to, kdo je lastnik – bodisi oseba javnega bodisi oseba zasebnega prava. Včasih je narobe razumljeno, da je zasebna lastnina takrat, ko je lastnik posameznik, in javna lastnina takrat, ko je lastnica država ali občina. Te razlike v pravnem sistemu ni.«

Preberite tudi nadaljevanje.