Svetovni izdatki za vojsko najvišji po hladni vojni: katere države se najbolj oborožujejo

Države sveta so v letu 2017 za vojsko skupaj namenile 1,5 bilijona evrov, kar je dober odstotek več kot leto poprej in največ po obdobju hladne vojne. Denar za vojsko predstavlja 2,2 % svetovnega BDP, oziroma dobrih 190 evrov na svetovnega prebivalca.

Najhitreje se oborožujejo države Bližnjega vzhoda (skupaj v povprečju 6,2 % letna rast). Kitajska je vojaške stroške dvignila za 5,6 %, Indija za 5,5 %, v Rusiji pa so zaradi ekonomskih sankcij nekoliko padli.

Obenem je ustavljen trend zniževanja vojaških stroškov v ZDA. Ta za vojsko še vedno namenijo več denarja od naslednjih sedem držav skupaj, ugotavlja najnovejše poročilo mednarodnega švedskega inštituta SIPRI. 

Po obdobju naraščanja vojaških izdatkov med leti 1991 in 2011 ter relativno stabilnega obdobja med 2012 in 2016 so izdatki za vojsko leta 2017 ponovno narasli.

"Ob upoštevanju statističnih napak in dejstva, da podatki nikoli niso sto odstotno zanesljivi, lahko v zadnjem letu govorimo o minimalni porasti vojaških izdatkov," pravi predstavnik SIPRI-ja Pieter Wezeman. "Prav tako je jasno, da so se na globalni ravni vojaški izdatki stabilizirali na visokem nivoju. Na regionalni ravni pa vidimo kar precejšnje razlike," je še dodal.

Glavni porast vojaških izdatkov prihaja z območja največjega svetovnega konfliktnega žarišča na Bližnjem vzhodu ter iz hitro razvijajočih se velikih sil v Aziji in Oceaniji. Na globalni ravni se torej teža vojaških izdatkov seli izven evro-atlantskega območja.

Tako je v zadnjem letu Irak vojaške izdatke dvignil kar za 22 %, zgolj odstotek manj je to storil Iran. Savdska Arabija je svoje vojaške izdatke povečala za 9,2 % in ima s slabimi 60 milijardami evrov tretje najvišje stroške za vojsko na svetu. Države Bližnjega vzhoda v povprečju za vojsko namenijo 5,2 % BDP, kar je daleč največ med različnimi svetovnimi regijami. Nobena druga namreč v ta namen ne zagotavlja več kot 1,8 % BDP v povprečju.

Prav tako vojaški izdatki naraščajo v Aziji in Oceaniji in sicer že 29 leto zapored. Kitajska kot druga največja svetovna zapravljivka na tem področju za vojsko namenja 190 milijard evrov, oziroma 5,6 % več kot leto poprej. V zadnjih desetih letih je delež Kitajske zrasel iz 5,8 % na 13 % vseh svetovnih vojaških izdatkov.

Ob Kitajski veliko denarja, približno 54 milijard evrov, za vojsko namenja tudi Indija, Južna Koreja pa slabih 33 milijard evrov, 1,7 % več kot poprej.

Zaradi ekonomske krize, ki je posledica sankcij Zahoda, pa je v letu 2017 približno 20 odstotkov manj denarja za vojsko kot leto poprej namenila Rusija. Številka je še vedno pri 55 milijardah evrov in modernizacija ruskih vojaških sil ostaja prioriteta te države.

Po odločnih besedah predsednika ZDA svojim zahodnoevropskim in srednjeevropskim zaveznicam v NATO se izdatki za obrambo dvigujejo tudi v teh regijah. V srednji Evropi za 12 %, v zahodni pa za 1,2 %.

Skupni strošek za vojsko držav članic NATO je v letu 2017 znašal 751 milijard evrov, kar je 52 odstotkov vseh svetovnih vojaških izdatkov. Največ, 510 milijard, k temu prispevajo ZDA, katerih strošek ostaja enak kot lansko leto. Med evropskimi članicami največ, dobrih 48 milijard evrov, za vojsko namenja Francija, sledi Velika Britanija z 39,5 milijardami in Nemčija s 37 milijardami evrov.

Slovenija za celoten obrambni proračun nameni globalno gledano zanemarljivih 370 milijonov evrov.