Strokovnjaki o slovenščini v šoli: Mladi berejo veliko, a grozljivo nekvalitetna besedila

Foto: Arhiv DKPS
POSLUŠAJ ČLANEK

Jezik kot temelj narodne identitete je bil naslov 5. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki jo je sredi novembra na OŠ Notranjski odred v Cerknici izvedlo Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

Referate za zbrane pedagoške delavce na naslovno temo so pripravili tudi izseljenci, zdomci in zamejski Slovenci, plenarni del konference pa je prinesel tri obsežnejša predavanja o pomenu slovenskega jezika.

Medtem ko sta se prva dva govorca, ddr. Marija Stanonik in dr. Andrej Fink naslonila predvsem na zgodovinski razvoj slovenščine, se je jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič dotaknil sodobnih izzivov slovenščine v šoli. Predavatelji so poudarili pomen ohranjanja slovenskega jezika skozi stoletja do danes, skrbi za ohranjanje knjižne slovenščine ter preprečevanja vdora angleščine, pa tudi nekatere rešitve za izzive predajanja slovenščine mladim generacijam.

Če umre jezik, umre tudi naš narod, so med drugim izpostavili.

Kako pomembna in temeljna je razprava na to temo, je pokazala nedavna mednarodna raziskava PISA, v kateri je bil na področju bralne pismenosti povprečni slovenski dosežek (zopet) pod povprečjem članic OECD in najnižji od začetka sodelovanja v raziskavi PISA l. 2006. 

Dr. Ahačič: »Branje ni nujno več krepitev jezikovne zmožnosti v knjižnem jeziku, ampak je lahko celo ovira.«

Slovenščina na pretočnih storitvah

»Še nekaj let nazaj je bilo skoraj samoumevno, da so bili podnapisi pod filmi v knjižni slovenščini. Vsak od nas je iz podnapisov prebral vsaj devet knjig knjižne slovenščine na leto. Vse to ni več samoumevno,« je dejal Ahačič. Po njegovi oceni je ključni izziv slovenščine, kako jo čim prej pripeljati na pretočne storitve, kot so Netflix, Disney Plus, Amazon prime in operacijske sisteme – najbolj je tu izpostavljen Applov, ki še vedno nima vdelane slovenščine. Na ta način namreč zagotavljamo močnejši stik s knjižno slovenščino.

Branje knjig in daljših besedil za digitalne generacije vse večji izziv

Izpostavil je tudi problem upada branja kompleksnejših besedil. »Branje knjig in daljših besedil je za digitalne generacije vse večji izziv. Čas preživet brez knjige in ob ekranih otežuje prehod h kompleksnejšemu branju, zato bo prizadevanje za ohranjanje intelektualne kondicije hočeš nočeš moralo vse bolj vključevati tudi vlaganje v branje kot napor – podoben naporu ob učenju,« je dejal.

Ahačič je izpostavil, da sodobni mladi veliko znajo in veliko berejo, »več kot smo brali mi, samo berejo grozljivo nekvalitetna besedila. Ampak to ne pomeni, da se jih ne da ustrezno usmeriti«.

»Ne dopustimo, da tudi v šolstvu vajeti prevzame angleščina«

Nazadnje je Ahačič optimistično pogledal v jezikovno prihodnost: »Tako kot je tisk koristil slovenščini in prebivalcem Slovenije od 16. stoletja naprej, tako bo slovenščini in našemu življenju koristila tudi internetna doba in umetna inteligenca,« je dejal in izpostavil, da smo med prvimi in največjimi svetovnimi jeziki. »Na spremembe smo tudi dobro pripravljeni. Imamo dobro zalogo kvalitetnih besedil v slovenščini, na katerih se bo gradilo naslednje jezikovne spremembe. Moramo biti veseli, da nam je dano živeti v časih tako velikih sprememb – ne nujno na slabše,« je dejal.

Dr. Fink: Slovenci smo se politično ubranili predvsem z jezikom

Dr. Andrej Fink (foto: Bogomir Štefanič)

Pravnik dr. Andrej Fink je spregovoril o jeziku kot temelju narodove samobitnosti. Po teoretičnem in zgodovinskem uvodu, v katerem je poudaril predvsem dejstvo, da smo se Slovenci politično ubranili predvsem z jezikom, kultura pa je bila pri nas tista močna politična kategorija, ki je nadomestila vse ostalo manjkajoče. »V večnarodnih državah, v katerih smo zgodovinsko živeli, slovenščina ni bila uradni jezik, vendar smo jo uspeli do danes ohraniti dovolj čisto. Težave se (v obliki popolnoma nepotrebnih tujk) paradoksno močno javljajo danes, ko imamo svojo državo in slovenščino kot uradni jezik.« Pozval je k zvestobi slovenski besedi v šoli, medijih in kulturi. »In bodimo zvesti bogatim izročilom, saj je – po Slomškovih besedah – materni jezik najdražja dota, ki smo jo prejeli od svojih staršev. Naj nam bo še naprej ključ do zveličavne omike našega naroda sredi Evrope,« je dejal dr. Fink.

Ddr. Marija Stanonik: Poudarjanje materinega jezika kot vrednote je bilo v preteklosti neprimerno večje, kot je danes

Ddr. Marija Stanonik (foto Bogomir Štefanič)

Profesorica slovenščine, etnologinja, magistrica ekonomije ter doktorica literarnih znanosti in teologije ddr. Marija Stanonik je v predavanju z naslovom »Jezik, duša naroda« osvetlila zgodovinski razvoj slovenskega jezika, njegovo preganjanje in prizadevanja za ohranitev, tudi z veliko pomočjo Cerkve.

Glede ohranjanja jezika danes pa je dejala: »Če se Slovenci hočemo obdržati kot narod, je v prihodnje slovensko šolstvo nujno zavestno vkalkulirati slovensko narodno identiteto. V splošno izobraževalni proces naj bi bila vključena implicitno, v visoko šolstvo pa eksplicitno, da bi vzgojila ustrezen profil za pouk v osnovnih in srednjih šolah.«

V plenarnem delu konference so predavatelji prikazali svoj pogled na pomen slovenskega jezika. V drugem delu konference pa so udeleženci predstavili svoje izkušnje, aktivnosti in delo v šoli ter širše. Vsa predavanja in vsi prispevki so zbrani v e-zborniku na spletni strani Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27