Strokovnjaki o slovenščini v šoli: Mladi berejo veliko, a grozljivo nekvalitetna besedila

Jezik kot temelj narodne identitete je bil naslov 5. mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države, ki jo je sredi novembra na OŠ Notranjski odred v Cerknici izvedlo Društvo katoliških pedagogov Slovenije.
Referate za zbrane pedagoške delavce na naslovno temo so pripravili tudi izseljenci, zdomci in zamejski Slovenci, plenarni del konference pa je prinesel tri obsežnejša predavanja o pomenu slovenskega jezika.
Medtem ko sta se prva dva govorca, ddr. Marija Stanonik in dr. Andrej Fink naslonila predvsem na zgodovinski razvoj slovenščine, se je jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič dotaknil sodobnih izzivov slovenščine v šoli. Predavatelji so poudarili pomen ohranjanja slovenskega jezika skozi stoletja do danes, skrbi za ohranjanje knjižne slovenščine ter preprečevanja vdora angleščine, pa tudi nekatere rešitve za izzive predajanja slovenščine mladim generacijam.
Če umre jezik, umre tudi naš narod, so med drugim izpostavili.
Kako pomembna in temeljna je razprava na to temo, je pokazala nedavna mednarodna raziskava PISA, v kateri je bil na področju bralne pismenosti povprečni slovenski dosežek (zopet) pod povprečjem članic OECD in najnižji od začetka sodelovanja v raziskavi PISA l. 2006.
Dr. Ahačič: »Branje ni nujno več krepitev jezikovne zmožnosti v knjižnem jeziku, ampak je lahko celo ovira.«
Slovenščina na pretočnih storitvah
»Še nekaj let nazaj je bilo skoraj samoumevno, da so bili podnapisi pod filmi v knjižni slovenščini. Vsak od nas je iz podnapisov prebral vsaj devet knjig knjižne slovenščine na leto. Vse to ni več samoumevno,« je dejal Ahačič. Po njegovi oceni je ključni izziv slovenščine, kako jo čim prej pripeljati na pretočne storitve, kot so Netflix, Disney Plus, Amazon prime in operacijske sisteme – najbolj je tu izpostavljen Applov, ki še vedno nima vdelane slovenščine. Na ta način namreč zagotavljamo močnejši stik s knjižno slovenščino.
Branje knjig in daljših besedil za digitalne generacije vse večji izziv
Izpostavil je tudi problem upada branja kompleksnejših besedil. »Branje knjig in daljših besedil je za digitalne generacije vse večji izziv. Čas preživet brez knjige in ob ekranih otežuje prehod h kompleksnejšemu branju, zato bo prizadevanje za ohranjanje intelektualne kondicije hočeš nočeš moralo vse bolj vključevati tudi vlaganje v branje kot napor – podoben naporu ob učenju,« je dejal.
Ahačič je izpostavil, da sodobni mladi veliko znajo in veliko berejo, »več kot smo brali mi, samo berejo grozljivo nekvalitetna besedila. Ampak to ne pomeni, da se jih ne da ustrezno usmeriti«.
»Ne dopustimo, da tudi v šolstvu vajeti prevzame angleščina«
Nazadnje je Ahačič optimistično pogledal v jezikovno prihodnost: »Tako kot je tisk koristil slovenščini in prebivalcem Slovenije od 16. stoletja naprej, tako bo slovenščini in našemu življenju koristila tudi internetna doba in umetna inteligenca,« je dejal in izpostavil, da smo med prvimi in največjimi svetovnimi jeziki. »Na spremembe smo tudi dobro pripravljeni. Imamo dobro zalogo kvalitetnih besedil v slovenščini, na katerih se bo gradilo naslednje jezikovne spremembe. Moramo biti veseli, da nam je dano živeti v časih tako velikih sprememb – ne nujno na slabše,« je dejal.
Dr. Fink: Slovenci smo se politično ubranili predvsem z jezikom

Pravnik dr. Andrej Fink je spregovoril o jeziku kot temelju narodove samobitnosti. Po teoretičnem in zgodovinskem uvodu, v katerem je poudaril predvsem dejstvo, da smo se Slovenci politično ubranili predvsem z jezikom, kultura pa je bila pri nas tista močna politična kategorija, ki je nadomestila vse ostalo manjkajoče. »V večnarodnih državah, v katerih smo zgodovinsko živeli, slovenščina ni bila uradni jezik, vendar smo jo uspeli do danes ohraniti dovolj čisto. Težave se (v obliki popolnoma nepotrebnih tujk) paradoksno močno javljajo danes, ko imamo svojo državo in slovenščino kot uradni jezik.« Pozval je k zvestobi slovenski besedi v šoli, medijih in kulturi. »In bodimo zvesti bogatim izročilom, saj je – po Slomškovih besedah – materni jezik najdražja dota, ki smo jo prejeli od svojih staršev. Naj nam bo še naprej ključ do zveličavne omike našega naroda sredi Evrope,« je dejal dr. Fink.
Ddr. Marija Stanonik: Poudarjanje materinega jezika kot vrednote je bilo v preteklosti neprimerno večje, kot je danes

Profesorica slovenščine, etnologinja, magistrica ekonomije ter doktorica literarnih znanosti in teologije ddr. Marija Stanonik je v predavanju z naslovom »Jezik, duša naroda« osvetlila zgodovinski razvoj slovenskega jezika, njegovo preganjanje in prizadevanja za ohranitev, tudi z veliko pomočjo Cerkve.
Glede ohranjanja jezika danes pa je dejala: »Če se Slovenci hočemo obdržati kot narod, je v prihodnje slovensko šolstvo nujno zavestno vkalkulirati slovensko narodno identiteto. V splošno izobraževalni proces naj bi bila vključena implicitno, v visoko šolstvo pa eksplicitno, da bi vzgojila ustrezen profil za pouk v osnovnih in srednjih šolah.«
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Italijani (znova) pozabili na slovenščino

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Prihajajoči dogodki
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
Prešernov smenj 2025
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

11 komentarjev
Peter Klepec
Slovenija je majhna in morajo zato Slovenci znati se druge jezike, ce hocejo uspeti. Ce se omejijo na slovenscino, bodo capljali zadaj.
Najlepsi primer so Luxemburzani. Razen luksemburskega, so uradni in obicajni se nemscina in francoscina, anglesko pa itak znajo. Ker jih je se manj kot Slovencev - in briljantno prosperirajo.
Pri Slovencih je pa tako, da sedaj zivi prva generacija v zgodovini, ki nemsko sploh ne zna, francosko samo se sem ter tja kaksen ta star, anglesko je pa „broken English“. Edino eno sibko mesanico jugoslovanscine obvladajo, ker to se pa vendar rabi za na morje.
baubau
Odgovorjam predvsem Freising-u: Kar zadeva stroške, bi seveda največ prihranili, če bi kar ostali v prosrbski in proruski jugoslaviji... Četudi zaradi logističnih težav potekajo nekateri seminarji, predavanja ali izobraževanja v kvazi angleščini oz. amerikanščini, je nujno, da so že takoj ,istočasno in hkrati na voljo vsem tudi prevodi v slovenščino. Izgovor, da bi bile na seminarjih ipd. tujcem sicer nedostopne in nerazumljive v času vsestranskih prevajalnikov in možnosti prevajanja pač ne zdrži. Če pa večina udeležencev in poslušalcev zna slovensko pa sploh. Tudi stroški bi lahko zato bili čisto znosni. Če sami ne bomo ohranili svojega jezika, ga ne bo nihče. Pred 2.svet.vojno so namreč z istimi kvazi argumenti kot vi vsem t. i. izobražencem in meščanom vsiljevali npr. nemščino...še prej pa francoščino,latinščino in grščino. In vsi uporabniki so imeli isti izgovore kot vi. Kvazi angleščina tudi ni univerzalni jezik npr. v južni ameriki, afriki, aziji itd. Edini lingua franca je jezik ljubezni. Sem pa spada najprej tudi spoštovanje do sebe, svojega naroda in jezika, svoje istovetnosti.
Peter Klepec
Freising ima prav, v dolocenih primerih ali pa kar v vecini, se je treba prilagoditi. Ce imate interes. Ce ga pa nimate, pa seveda ni treba. V znanosti in poslih sta primarna interesa znanost in posel. Jezik je le orodje.
Freising
Angleščina ne izpodriva slovenščine zato, ker slovenščina ne bi bila dovolj razvita, ampak zato, ker so vsebine, k jih posredujemo samo v slovenščini, tujcem nerazumljive in s tem za stroko večinoma brez vrednosti.
Naj navedem primer: pred kratkim smo organizirali v Sloveniji strokovno izobraževanje, na katerega so bili poleg slovenskih strokovnjakov povabljeni tudi gostujoči tuji predavatelji. Hkrati z izobraževanjem je izšel tudi univerzitetni učbenik, sestavljen iz člankov vseh sodelujočih predavateljev.
Čeprav je bila velika večina poslušalcev slovensko govoreča, je tečaj je s tujimi gosti postal mednaroden. Pojavilo se je vprašanje, v katerem jeziku naj bodo predavanja. Če bi se odločili, da naj domači avtorji predavajo v slovenščini, tuji pa v angleščini, pri čemer vsi tujci po maternem jeziku sploh niso bili angleško govoreči, samo eden je bil eden Anglež, druga dva pa Avstrijec in Italijan, bi s tem avtomatično tuje goste izključili iz sodelovanja, ker slovenskih predavateljev ne bi razumeli in ne bi mogli aktivno sodelovati. Po premisleku smo se odločili, da bo celotno srečanje potekalo v angleščini. Smo s tem slovenske poslušalce posiljevali z angleščino?
Problem se je ponovil, ko smo prišli do učbenika. V katerem jeziku naj izdamo spremljajoči univerzitetni učbenik. Če bi vse prevajali v slovenščino, bi bil učbenik za tujce brez vrednosti, če bi bil samo v angleščini, pa bi s tem izgubili priložnost, da gojimo in razvijamo tudi slovenski strokovni jezik.
Odločili smo se, da vse članke tujih avtorjev prevedemo v slovenščino, vsi slovenski avtorji pa so svoje članke napisali v obeh jezikih. Učbenik je bil na koncu v celoti dvojezičen, kar je njegova posebna dodana vrednost.
Vendar pa je bila ta pot zahtevnejša in na koncu tudi dražja. Ukvarjati smo se morali s prevajanjem in lektoriranjem v dveh jezikih, kar nam je vzelo veliko časa in prineslo tudi dodatne stroške.
Zavedati se moramo, da v strokovnem svetu ne moremo ostati zaprti. Če želimo svoje znanje in izkušnje deliti s svetom, potem moramo s svetom komunicirati v jeziku, ki ga tudi ostali svet razume.
Angleščina ne vidim več kot jezik drugega naroda, ki nas hoče asimilirati, ampak jo vidim kot globalni jezik, linguo franco, s katerim večina sveta, ne glede na svoje materne jezike, komunicira med seboj.
Kraševka
Tako kot vi, je razmišljal že "napredni Musolini" - leta 1926, ko je dal ukaz, naj v vseh ŠOLAH, ki so spadala pod državo Italijo, poteka učenje SAMO v ITALIJANŠČINI. Zahvala tedanjim duhovnikom na Primorskem, da so se temu uprli in pri VEROUKU učili otroke slovensko. Drugača bi cela generacija tedanje mladine na Primorskem - bila SLOVENSKO-NEPISMENA. Srbi so imeli pregovor: "Govori srbski, da te razume cjeli svjet". In tako je naša generacija na TV-poročilih vse poslušala samo v srbo-hrvaščini. Sedaj, ko smo samostojni, pa naj vse poslušamo le v angleščini, če so prisotni tujci? A nimamo simultanega prevajanja? Torej nam digitalni pripomočki kaj malo pomagajo? Zamejstvo ima rešen ta proble. V Trstu v SLOVENSKEM gledališču, poteka prireditev v slovenščini. Nad odrom pa so nadnapisi v italijanščini. Kaj Slovenije tega ne zna narediti?
kdorkoli
"OŠ Notranjskega odreda", dajte no?
Ta je pospešil kvečjemu arheologijo ter jamarstvo in ne more biti zavetnik šolstva!
Kako bi torej z našim jezikom in šolstvom lahko bilo drugače kot je - žalostno...
Ljubljana
Bo zelo drzalo, recimo za Mlado Slovenijo. Podmladek NSI.
Le kaj oni berejo da take stresajo?
BARBARA RAKUN
V bistvu to lahko rečemo kar za vse stranke, da ne poznajo knjižne slovenščine!
Kraševka
A ni čudno, da vas motijo Slovenci bolj kot to, da govor v središču Ljubljane je po večini Srbo-hrvaščina. Ljudje, ki ta jezik LJUBIJO, pa so tudi med učitelji in profesorji. Tudi DRŽAVNE nagrade dobivajo za KNJIŽNA (Vojnovič-Čefurji raus" DELA - v katerih je SLOVENŠČINA degradirana in celo osmešena. Ljubljana, kaj vi naredite, da bi se to izboljšalo?
Andrej Muren
Za obstoj slovenskega naroda najbolj bistveno misel je povedal dr. Fink: "Slovenci smo se politično ubranili predvsem z jezikom". To drži v vseh ozirih. Kdor je izgubil slovenski jezik, je nehal biti Slovenec.
Vsiljevanje angleščine, zlasti na visokih šolah, dela hudo škodo slovenščini, saj grozi, da se bodo čez nekaj časa strokovnjaki lahko pogovarjali samo v angleščini, podobno kot so se v 19. stoletju izobraženci strokovno lahko izražali le v nemščini, ker na strokovnih področjih slovenščina ni bila dovolj razvita. Na nekaterih fakultetah celo študente posiljujejo s predavanji v angleščini, sploh na podiplomskem študiju.
Ljubljana
Ni anglescina problem. Problemi so drugi, kot prvo PRISTANEK folka da ze 80 plus let zivi z ZLOCINOM IN LAZJO. Od tu vse izvira. Precednica, golob in golobi lahko govorijo knjizno slovenscino..... Vazna je vsebina, vrednote.... Slovence je ohranilo delo in vera. In to da niso imeli avta, TV , interneta , telefona in da ni bilo trgovskih centrov...., propad Zahoda in za njim sveta se je zacel z INTERNETOM!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.