Vse več odličnjakov, vse manj znanja in družbene angažiranosti, mladina pa vedno bolj »snežinkasta«

Slovenijo te dni pretresajo rezultati Mednarodne raziskave PISA in Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS, ki sta za vzgojno-izobraževalno področje podoben udarec, kot so bile za slovensko državo avgustovske ujme.
Rezultati so v resnici porazni in kažejo splošen upad matematične, naravoslovne in bralne pismenosti. Tako četrtina slovenskih 15-letnikov ne dosega osnovne pismenosti niti pri branju niti pri matematiki (pismenost na področju matematike in naravoslovja pomeni, da je učenec pridobljeno znanje sposoben uporabiti v praksi). Gre za vsakega četrtega 15-letnika! Delež nepismenih se je povečal, medtem ko se je razpolovil delež tistih, ki dosegajo najvišjo raven pismenosti.
Na področju bralne pismenosti je bil povprečni slovenski dosežek (zopet) pod povprečjem članic OECD in najnižji od začetka sodelovanja v raziskavi PISA l. 2006. Razlika med spoloma je pri bralni pismenosti v Sloveniji ena največjih med članicami OECD, in sicer v prid deklet (večje razlike med spoloma so bile le na Finskem). Pri matematiki je rezultat slabši kot l. 2018, čeprav je povprečen slovenski dosežek še vedno nad povprečjem OECD. Najmanjši padec pa je raziskava pri slovenskih 15-letnikih zaznala pri naravoslovni pismenosti, kjer je povprečen dosežek naših dijakov tudi še nad povprečjem držav OECD.
Čemu pripisati zgornji trend in kako nato nanj odgovoriti, je sedaj ključno vprašanje.
Politika je nad rezultati bolj začudena. A spremembe zakona o osnovni šoli, ki jih je vlada prejšnji teden potrdila, v praksi ne odgovarjajo na pravzaprav nobeno od zgoraj opisanih težav. Vlaganje v izobraževanje v Sloveniji je v zadnjem desetletju upadlo. Sprejemajo se strategije in načrti, realni premiki pa jim sledijo mnogo bolj počasi.
Odličnost rezultira v vse večji podpovprečnosti
Učitelji nad rezultati niso začudeni. Oni že dlje časa opozarjajo, da se standard znanja znižuje, da se je sistem ocenjevanja v Sloveniji popolnoma porušil, da ocene niso več informacija o znanju, saj »so tisti, ki jim v šoli nekako gre, postali izjemno uspešni«. Odličnjakov je tako kljub očitno vse slabšemu znanju pri nas vsako leto več, Slovenija po deležu najboljših presega vse razvitejše države – slednje pa jo na mednarodnih raziskavah prehitevajo po znanju. Rezultati kažejo, da se je v raziskavi PISA najbolj znižal prav povprečni dosežek najbolj odličnih dijakov – tistih, ki obiskujejo program gimnazije. Poleg tega učiteljev primanjkuje, njihova avtoriteta v razredu je vse manjša, nanje pa posredno (prek inšpekcij) in neposredno (s prošnjami, pozivi in grožnjami) pritiskajo tudi starši. Ob aktualnih rezultatih raziskav, pa se učitelji soočajo še z očitki, da dijake ustrahujejo, da ne skrbijo dovolj za dobro klimo in odnose v razredu.
Slovenija po deležu najboljših presega vse razvitejše države – slednje pa jo na mednarodnih raziskavah prehitevajo po znanju.
Permisivna vzgoja uničuje mlade generacije
Pri starših se velja še posebej ustaviti. Njihova vse bolj permisivna vzgoja namreč močno zaznamuje sodobne generacije in ima pri razkoraku med znanjem in ocenami močan vpliv na velik odmik od realnosti. »Nekateri že jasno izraženo zahtevo ali postavljeno mejo doživljajo kot ustrahovanje. Vidim, da pada odpornost na zahteve, soočenje s težavami, postavljanje meja,« je za Delo dejala predsednica skupnosti splošnih gimnazij in ravnateljica novomeške gimnazije Mojca Lukšič. Američani takšne mlade imenujejo »snowflakes« oz. snežinke. Permisivno vzgojeni mladi, ki jim je vse prineseno na pladnju in se ne znajo več resnično potruditi, njihovi starši pa vso izobraževalno vertikalo (še enkrat) delajo skupaj z njimi in vso to pot pritiskajo, da bi bile ocene čim višje, otrokom delajo življenjsko škodo prav zato, ker bodo v življenju neizmerno bolj potrebovali dobro znanje kot dobre ocene.
Slovenska javna uprava, ki slovi po tem, da so tam skoraj vsi zaposleni vedno znova ocenjeni kot odlični, pač nima dovolj služb za vedno nove in nove generacije cvetobera izsiljenih odličnjakov, ki jih trenutno producira slovenski izobraževalni sistem. Gospodarstvo pa išče znanje. In trend upada znanja le še pripomore k upadu produktivnosti (ravno včeraj so nas zopet opozorili, da smo tu vse slabši), ki našo državo odličnih namesto med inovatorje potiska med vse bolj zaostale.
Pasivizacija mladine
Vrnimo se še k enemu trendu, ki ga kaže Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS – trendu pasivizacije naše mladine. Vzgoja brez omejitev, zahtev in odgovornosti namreč rezultira v tem, da naši mladi nič ne bi. Ne samo, da se ne bi učili, oni ne bi sodelovali v šolskih dejavnostih, ne bi volili, ne bi spremljali medijev, ne bi bili politično ali družbeno aktivni, ne zanima jih, kaj se okrog njih dogaja itd. Oni sploh niso pripravljeni prevzeti aktivne življenjske vloge.
In nič čudnega ni, da se mladi ne počutijo dobro in da permisivno vzgojeni, kot so, (v vedno večji meri) krivdo valijo na učitelje. In če v življenju ne prevzamejo odgovornosti oz. aktivne vloge, so in bodo nesrečni. In to je pravzaprav še bolj zaskrbljujoče kot dejstvo, da znajo vse manj.
Kako se torej izviti iz tega začaranega kroga?
Začnimo pri starših, ki morajo spremeniti vzorce vzgoje, se naučiti postavljati meje, zahtevati odgovornost (denimo za šolsko delo) in prav tako kot učitelji zahtevati znanje. To je predpogoj za to, da bodo mladi lahko zahtevni tudi do sebe, da se jim bo zdelo učenje smiselno in bodo v šoli sploh lahko aktivno sodelovali.
Vloga učiteljev je v ponovnem dvigu standardov znanja, v zahtevanju znanja in razumevanja, ne golega deklamiranja podatkov, v vzpostavitvi ocenjevanja po Gaussovi krivulji in vztrajanju pri lastni avtoriteti in avtonomiji. Politiki bi pa za začetek koristila vzpostavitev pluralnosti v šolstvu v smeri stremljenja k čim boljšim (mednarodno primerljivim) rezultatom.
Enoumje javnega šolstva očitno realno prinaša vse slabše rezultate, nekaj svežega zasebnega vetra po mednarodnem zgledu bi nam lahko koristilo. Neumnosti v obliki zaostrovanja in omejevanja šolanja doma niso korak v pravo smer, zahteve po še zgodnejšem učenju tujih jezikov ob vse slabši pismenosti pa tudi ne.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
Ekskluzivno za naročnike

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

13 komentarjev
Peter Klepec
Sicer pa, tako kot s tiskanjem vec denarja ne zmanjsas revscine, tako s tiskanjem diplom ne izboljsujes izobrazbe.
Vera
Ali smo kot družba sploh pripravljeni sprejeti resnico kakšni so naši mladi, in kakšni so njihovi starši, in kakšno je sporočilo politike tema obema skupinama? Govorim seveda 'na splošno'? Mislim, da te resnice, da niso uredu, nismo pripravljeni slišati. Ampak po vrtcih in šolah je katastrofa. In gre še na slabše. Otroci so dezorientirani, nefokusirani, pa tudi že mnogi napol kriminalci, samo še zrasti jim je treba. Da ne govorimo, da mnogi premnogi slovenščino in slovenstvo odkrito zaničujejo. Ker tako zahteva od njih splošno družbeno vzdušje. Sicer si beden. Vzgojili so jih brez vsakih srčnih vrednot, brez odnosa. Dejansko so tudi nekatere šole in prenekateri razredi že večinsko s priseljensko populacijo, kar sploh ni majhen problem. Danes celotna družba časti in se klanja povprečuju, celo podpovprečju, kakršna koli intelektualna in duhovna elita je zasmehovana. Kako so se nekateri agresivno borili, da bi se šolarjem OS Alijzija Šištarja slučajno ne bi plačevalo celotne šolnine. To jim je bila glavna skrb, še par let nazaj (mar ne tudi Pikalo, če se prav spomnim?). Motilo jih je, češ da so cerkveni, in ne to, da so uredu otroci, da jih šola dobro vzgaja, tudi v družbeno koristne posameznike!? Samo par let nazaj. Zdaj pa imajo, ko je njihov sistem tako rekoč razpadel, ko je polno težkih vzgojnih in psiholoških problemov ... Kje so zdaj tisti, ki so tem šolarjem in njihovim družinam odrekli pravico do brezplačnega šolstva? Ker to je bil menda največji problem slovenskega šolstva. Naj se zdaj borijo še za boljšo javno šolo, in to konstruktivno. Ste pričakovali, da bodo rezultati boljši, da bodo razmere boljše? Jaz ne. Ker tej politiki je za mlade v Sloveniji v bistvu čisto vsseno.
BARBARA RAKUN
Peter Klepec,tole pa ne bo držalo. Otroci so najbolj prepuščeni sami sebi v družinah priseljencev oziroma v ranljivih družinah,kjer so mame cele dneve "doma"(beri na kavicah),očetje delajo po cele dneve (gradbenistvo),ampak kljub temu da so cele dneve doma,se z otroki ne ukvarjajo,ker se ne zmorejo/znajo....
To vidim pri izkušnjah pri delu z mladimi.
Peter Klepec
Rekel sem kako je pri Nemcih. Tistih, ki si lahko privoscijo, da delajo manj casa. Nisem govoril tistega samo po sebi umevnega, da imajo manj izobrazeni starsi manj izobrazene otroke. Rekel sem, da morajo v druzinah z manj dohodkov vec delat, oba starsa. In tam otroci nimajo velikih moznosti.
Andrej Muren
Za tako porazno stanje znanja sta dva temeljna vzroka. Prvo je permisivna vzgoja, ki mladini prepušča svobodno izbiro, ali se bo učila ali ne. Katero varianto si velik del mladeži izbere, je seveda jasno. V mojem otroštvu jaz te izbire nisem imel, moral sem se učiti, pravzaprav piflati, sicer je pela palica.
Druga razlog je čedalje manj zahtevna šola. Že pred desetletji se je naredila kapitalna neumnost, ko so uvedli traparijo, da v osnovni šoli ni treba več ponavljati razreda. To je pomenilo upad znanja, pa ne samo v osnovni šoli, ampak v vsej učni verigi do vljučno univerze.
Zadnji žebelj v krsto šolstva je zabil Slavko Gaber, verjetno najslabši šolski minister po letu 1945. Žal se noben kasnejši desni šolski minister ni upal sprožiti popravnih reform. Tako se je npr. Milan Zver ukvarjal v glavnem s šolskimi malicami, namesto da bi se s šolskimi programi.
Današnji levaki pa lahko zadevo samo še poslabšajo, kot so jo na vseh področjih, kjer sploh kaj delujejo.
BARBARA RAKUN
Kako ne moreš ponavljati razreda? Od kod vam to, Andrej? Jih kar nekaj poznam,ki so ponavljali razred ali razrede.
fiLčrTjaK
Eden izmed vzrokov za zatečeno stanje je permisivna vzgoja, ki so jo po vzoru ZDA kreirali Gaber&Janša&Co.
Ljubljana
A je bil Jansa solski minister? Bedacki enacijo gabra z Janso da prvega opravicijo. Jansa je pojem resnosti in delavnosti in jasne besede. Zato napadan.
rasputin
Kdaj naj starši vzgajajo otroke? Zjutraj jih morajo zlepa ali zgrda spraviti iz postelje okrog šestih, jim na hitro pripraviti nekaj za pod zob, nato jih peljati v vrtec ali šolo, popoldne pa jih prevzamejo ob štirih ali petih, nakar romajo v trgovino, pridejo domov ob šestih ali sedmih, ko je treba spet nekaj pripraviti za pod zob, pa postoriti to in ono in ura je 8 ali 9, ko morajo otroci spat.
Učitelji seveda ne morejo delati čudežev in vzgojno zanemarjene otroke spreminjati v vzorne učence. Sodobna družba je ženske prisilila, da morajo biti enake moškim, kar pomeni, da je njihova naravna družinska vzgojna vloga, ki so jo ženske imele od pamtiveka, skopnela.
Otroci so prepuščeni sami sebi, zabavajo in "vzgajajo" pa se z ekrani telefonov, tablic, računalnikov. Rezultati so temu primerni. Otroci se ne naučijo z delom in učenjem dosegati neke rezultate, temveč se predajajo ležerni zabavi na ekranih. Redki so starši, ki se zavedajo škodljivosti tega in najdejo čas, da se posvečajo svojim otrokom.
Evolucija moderne civilizacije je v mnogih pogledih devolucija. Kdo bo to preokrenil? Morda muslimani, ki se oklepajo tradicionalne družine in tradicionalne vloge spolov v njej, če jih ne bo civilizacijska devolucija tudi njih postopno preobrazila ...
Peter Klepec
Otroci so prepusceni sami sebi le v druzinah, kjer oba starsa morata delati poln urnik. Te druzine so depriviligirane. V nemski statistiki vec kot 50% zensk z otroci dela skrajsan cas, da se lahko ukvarjajo z otroki.
slovenc sm
Mladi so takšni, kakršne smo vzgojili.
oakhrast
Odlično napisano. Pravzaprav se z vsem strinjam. Le v zaključku je malce preostra sodba o učenju tujega jezika v prvi triadi. Verjetno ne škodi zgodnje učenje tujih jezikov.
Teodor
Otroci morajo najprej vzpostaviti odnos do materinščine, vključno z bolj kompleksnim znanjem. Prezgodnje učenje tujeg jezika (celo v vrtcih) znižuje nivo znanja slovenščine predvsem pa ni jasne ločitve med maternim in tujim jezikom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.