Slovenski učenci podpovprečni na številnih področjih državljanske vzgoje

V sredo objavljena  Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS kaže velik upad tako imenovane državljanske vednosti med slovenskimi osmošolci. V primerjavi z letom 2016 so se njihovi dosežki na tem področju leta 2022 poslabšali za 28 točk, kar pomeni, da je njihov rezultat slabši kot l. 2009, a povprečen glede na druge v raziskavo vključene države.

Slovenski učenci so bili podpovprečni v številnih kazalnikih, med drugim pri zanimanju za družbeno-politična vprašanja, zaupanju v institucije, podpori enakosti spolov – posebej v politiki, pozitivnem odnosu do varovanja okolja, podpovprečna je tudi njihova pričakovana udeležba učencev na volitvah, ko bodo dobili volilno pravico.

Državljanska vednost slovenskih osmošolcev je bila v preteklih letih nad mednarodnim povprečjem, v l. 2022 pa je bila povprečna. Njihovi dosežki so bili primerljivi z dosežki njihovih evropskih vrstnikov iz Španije, Latvije, Nizozemske, Francije, Slovaške in Malte, a slabši od vrstnikov iz Švedske, Poljske, Estonije, Hrvaške, Norveške in Italije.

Dekleta v državljanski vednosti presegajo fante, je pa razlika med spoloma v Sloveniji še nekoliko večja kot na mednarodni ravni. Boljše rezultate dosegajo učenci, ki nimajo priseljenskega ozadja. V Sloveniji je bilo učencev iz priseljenskih družin 21 odstotkov, mednarodno povprečje je devet odstotkov.

Rezultati kažejo, da se je v Sloveniji glede na raziskavo v l. 2016 znižal delež učencev, ki dosegajo najvišjo zahtevnostno raven državljanske vednosti (A), hkrati pa se je povečal delež učencev na najnižji ravni (D) ali pod njo, ki se je skoraj podvojil. 

Slovenski učenci podpovprečni v zanimanju za družbena in politična vprašanja

Raziskava kaže tudi pomembne razlike v odnosu do druženo-političnih vprašanj in tem med slovenskimi učenci glede na mednarodno povprečje. »Precej manj naših učencev (22 %) zanimajo družbena in politična vprašanja v družbi, kot to velja za njihove vrstnike v mednarodnem merilu (30 %),« med drugim ugotavlja raziskava. Prav tako je manj osmošolcev v Sloveniji poročalo, da se v primerjavi z vrstniki iz drugih držav pogovarjajo (s starši ali med sabo) o političnih ali družbenih vprašanjih ter o dogajanjih v drugih državah. Na to zanimanje pomembno vpliva tudi stopnja zanimanja staršev za politična oz. družbena vprašanja, še kažejo rezultati.

Mladi so na teh področjih tudi vse slabše informirani. »Med letoma 2016 in 2022 je pri osmošolcih (mednarodno in v Sloveniji) tudi izrazito upadlo gledanje televizijskih novic in branje časopisov z namenom informiranja o družbenih in političnih vprašanjih, hkrati pa tudi ni pomembnega porasta spremljanja spletnih virov za pridobivanje tovrstnih informacij (razen v Italiji, na Malti, Nizozemskem in Norveškem),« še ugotavljajo raziskovalci.

Zaupanje mladih v institucije v Sloveniji upadlo bolj od mednarodnega povprečja

Zaznan je bil tudi padec zaupanja osmošolcev v institucije, ki je pri slovenskih učencih padlo bolj kot v mednarodnem povprečju. »V mednarodni primerjavi je razvidno, da učenci v Sloveniji manj kot njihovi vrstniki v mednarodnem prostoru zaupajo vladi in državnemu zboru, primerljivo pa je zaupanje v sodišča in tradicionalne medije,« ugotavljajo.

Slovenski osmošolci so pod mednarodnim povprečjem pri zavedanju državljanstva, povezanega z družbenimi gibanji, pri podpori omejitvam v nacionalnih izrednih razmerah, pomenu globalno usmerjenega državljanstva, pozitivnem odnosu do varovanja okolja, pozitivnem odnosu do priseljencev in podpori enakosti spolov.

Tako se je 48 % fantov in 12 % deklet pri nas strinjalo, da so moški »bolje usposobljeni za politične voditelje kot ženske«. Več kot 30 % fantov pa se je strinjalo, da se »ženske ne bi smele ukvarjati s politiko«.

Pod mednarodnim povprečjem je tudi pričakovana udeležba učencev na volitvah, ko bodo dobili volilno pravico. Slovenski učenci so po mednarodnim povprečjem tudi pri digitalni državljanski angažiranosti, pripravljenosti na sodelovanje v šolskih dejavnostih, pričakovanem sodelovanju v okoljevarstvenih aktivnostih ter pričakovani aktivni politični participaciji. So pa slovenski osmošolci nad mednarodnim povprečjem pri pričakovanem sodelovanju v nelegalnih dejavnostih (grafitanje, skvotanje ipd.).

Poslabšanje počutja v razredih in na šolah

Odgovori učencev so pokazali tudi negativen trend pri zaznavanju oddelčne in šolske klime. Med letoma 2016 in 2022 je namreč pri nas porasel delež učencev, ki jih je strah vrstniškega nadlegovanja, nižje so ocenili raven medsebojnega spoštovanja učencev na šoli, obenem pa je tudi manj tistih, ki bi se strinjali s trditvijo, da njihove učitelje zanima dobro počutje učencev. Tudi več učiteljev kot v preteklih raziskavah je zaznalo porast vandalizma, neopravičenega izostajanja od pouka, različnih oblik nestrpnosti in trpinčenja. Prav tako učitelji zaznavajo manjši delež učencev, ki se s sošolci dobro razumejo in tistih, ki se dobro vključujejo v razred.

Učenci so v primerjavi z mednarodnim povprečjem precej manj zadovoljni z odnosi med učitelji in učenci na šoli, pod raven iz leta 2009 in pod mednarodno povprečje v letu 2022 pa je padlo tudi dojemanje tega, koliko učitelji spodbujajo izražanje mnenj oz. lahko učenec predlaga razpravo o tekočem političnem dogajanju in izraža svoja mnenja.