Potrjeno: Golob zavajal Nato

Ocena, da naj bi Slovenija dosegala dva odstotka BDP, v veliki meri temelji na vključevanju projektov, ki ne sodijo pod dogovorjeno opredelitev ključnih obrambnih izdatkov, je v pismu odhajajočemu premierju Robertu Golobu zapisal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Kot je opozoril, slovenski obrambni izdatki, če te projekte izključimo, dosegajo vsega 1,6 odstotka BDP. Pozval je k pripravi načrta za doseganje dogovorjenih izdatkov še pred julijskim vrhom v Ankari. Golobovo zavajanje zaveznic in zapravljanje ugleda bo očitno morala sanirati nova vlada.

Zaveze članic

Rutte v pismu, ki ga je v začetku meseca naslovil na Roberta Goloba, sicer izraža hvaležnost za dolgoletno zavezanost Slovenije severnoatlantskemu zavezništvu. »Od vstopa v Nato leta 2004 je Slovenija predana zaveznica, ki pomembno prispeva k naši skupni varnosti, med drugim tudi z razvojem načrtov zračne obrambe za izpolnitev zahtev pred predvidenim rokom,« je zapisal.

Hkrati pa ga je spomnil, da so se lani, enajst let po dogovoru o doseganju dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke, članice zavezale, da bodo do leta 2035 letno namenjale pet odstotkov BDP za ključne obrambne potrebe ter izdatke, povezane z obrambo in varnostjo. Obenem so se dogovorile, da bodo najmanj 3,5 odstotka BDP namenile ključnim obrambnim potrebam v skladu z dogovorjeno definicijo obrambnih izdatkov Nata.

Na podlagi odgovora Slovenije na anketo o obrambnem načrtovanju in zmogljivostih 2025 je bilo za leto 2025 prijavljeno pomembno, 51-odstotno realno povečanje slovenskih ključnih obrambnih izdatkov, s čimer je Slovenija prvič dosegla nekdanjo smernico dveh odstotkov z deležem 2,01 odstotka BDP.

Slovenija dolgotrajno nizko na lestvici

»Vendar pa po oceni mojega osebja to v veliki meri temelji na vključevanju projektov, ki ne sodijo pod dogovorjeno definicijo ključnih obrambnih izdatkov,« opozarja Mark Rutte. Če te projekte izključimo, namreč slovenski ključni obrambni izdatki za leto 2025 znašajo le približno 1,6 odstotka BDP, kar pomeni primanjkljaj okoli 300 milijonov evrov.

Dolgotrajna nizka uvrstitev Slovenije na področju obrambnih izdatkov po pisanju generalnega sekretarja Nata »slabi našo skupno varnost v času, ko si prizadevamo za prerazporeditev bremena, da bi zagotovili močnejšo Evropo v močnejšem Natu«. Zato je po njegovem ključno, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež odgovornosti in odpravi dolgotrajne primanjkljaje.

Janševa vlada ima čas do julija

»Vaša država mora nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva s povečanjem in ohranjanjem obrambnih izdatkov. Slovenijo pozivam, naj v okviru zaveze 3,5 odstotka upošteva samo dogovorjene ključne obrambne izdatke,« je pozval Rutte.

Ob tem je izrazil upanje, da bo to vprašanje obravnavano pravočasno pred vrhom v Ankari, kjer pričakuje plodno razpravo o načrtih zaveznic, vključno z verodostojno potjo do izpolnitve zaveze 3,5 odstotka. Vrh bo sicer julija letos, z načrtom pa se bo očitno morala ukvarjati vlada pod vodstvom Janeza Janše in obrambni resor pod okriljem skorajšnjega ministra Valentina Hajdinjaka.

Kreativno računovodstvo

Minister za obrambo v odhodu Borut Sajovic je sicer na opozorila, da Slovenija ne dosega pričakovanega deleža obrambnih izdatkov pojasnjeval, da »različne poglede« sproža 330 milijonov od 1,438 milijarde evrov, ki da so bili na podlagi zakona o obrambi porabljeni za infrastrukturne projekte, v glavnem na železnicah in cestah. Zatrjeval je, da gre tudi to v nabor obrambnih izdatkov.

Toda obrambna stroka je že sredi lanskega leta opozarjala, da zaveznic na ta način ne bo mogoče pretentati. Da gre za »kreativno računovodstvo« na škodo obrambnega sistema, ki ne bo odobreno ne v Evropski uniji ne v Natu, je bil neposreden nekdanji obrambni minister Jelko Kacin. Tudi obramboslovka Jelena Juvan je opozorila, da ima zavezništvo svojo metodologijo in Slovenija ne more sama določati, kaj je obrambni izdatek in kaj ne. Sicer pa je bilo že iz načrtovanega proračuna popolnoma jasno, da vlada pod vodstvom Goloba s svojimi zavezami še zdaleč ni mislila resno.