Nato zavrnil slovenski obračun: železniške postaje in druge infrastrukture niso obrambni izdatek

Slovenija je v izračun obrambnih izdatkov vključila tudi več pomembnih infrastrukturnih projektov, med njimi prenovo osrednje železniške postaje v Ljubljani. Toda Natov sekretariat je pri preverjanju podatkov presodil, da ti projekti ne izpolnjujejo meril za temeljne obrambne izdatke, zato jih je iz slovenskega obračuna izločil. Po podatkih ministrstva za obrambo gre skupno za približno 360 milijonov evrov investicij.

Na odločitev je prvi opozorila Televizija Slovenija, dodatna pojasnila pa je po nastopu nove vlade posredovalo ministrstvo za obrambo. Iz dokumenta, ki ima določeno stopnjo tajnosti, izhaja, da je bilo med zavrnjenimi projekti tudi več največjih prometnih naložb v državi.

Ljubljanska železniška postaja brez statusa obrambne investicije

Eden najbolj izpostavljenih projektov je celovita prenova železniške postaje v Ljubljani. V času prejšnje vlade Roberta Goloba je Slovenija del investicije utemeljevala tudi z njenim pomenom za vojaško mobilnost, saj naj bi sodobna železniška infrastruktura omogočala hitrejše premike vojaških enot in opreme.

Natov sekretariat takšne razlage ni sprejel. Po njegovi metodologiji sama možnost vojaške uporabe civilne infrastrukture še ne pomeni, da se lahko celotna investicija šteje med obrambne izdatke.

Prenova ljubljanske železniške postaje sicer vključuje obnovo tirov in peronov, posodobitev signalnovarnostnih ter telekomunikacijskih sistemov, gradnjo približno 110 metrov dolgega nadhoda in druge spremljajoče posege. Projekt se financira tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, katerih vrednost znaša skoraj 175 milijonov evrov.

Ker je dokument ministrstva označen z določeno stopnjo tajnosti, ni znano, kolikšen delež od skupno zavrnjenih 360 milijonov evrov odpade prav na prenovo ljubljanske železniške postaje.

Med zavrnjenimi tudi drugi tir, avtoceste in Luka Koper

Ljubljanska postaja ni edini projekt, ki ga Nato ni priznal kot obrambnega izdatka.

Po poročanju TVS je sekretariat zavrnil tudi vključitev širitve pristaniških zmogljivosti v Luki Koper, čeprav ima pristanišče pomembno logistično vlogo tudi za zavezništvo.

Prav tako med obrambne izdatke niso bili prišteti stroški rekonstrukcije in širitve primorske ter štajerske avtoceste. Obe prometnici sta del evropskega omrežja vojaške mobilnosti oziroma Natovega logističnega koridorja, vendar to po oceni zavezništva še ne zadostuje za uvrstitev celotne investicije med obrambne izdatke.

Natova metodologija pri priznavanju obrambnih izdatkov ostaja precej strožja od nacionalnih razlag.

Enaka odločitev velja tudi za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom ter za povečanje nekaterih transportnih zmogljivosti Slovenskih železnic. Slovenija je te projekte želela uveljaviti kot prispevek k obrambni pripravljenosti zaradi njihove potencialne uporabe za prevoz vojaške opreme in enot, vendar Nato tega ni sprejel.

Odločitev potrjuje, da Natova metodologija pri priznavanju obrambnih izdatkov ostaja precej strožja od nacionalnih razlag. Dejstvo, da je posamezna prometna povezava vključena v evropsko ali Natovo omrežje vojaške mobilnosti, samo po sebi še ne pomeni, da se lahko celotna civilna investicija šteje med obrambne izdatke.

Različni kriteriji med državami in Natom

Na ministrstvu za obrambo pojasnjujejo, da Nato obrambne izdatke ocenjuje po enotni metodologiji, ki velja za vse članice zavezništva.

Mednje se praviloma uvrščajo sredstva, namenjena delovanju oboroženih sil, obrambnim zmogljivostim, vojaški opremi, usposabljanju ter neposredni podpori obrambnemu sistemu oziroma skupnim zmogljivostim zavezništva. Zaradi razlik med nacionalnim računovodskim prikazom in Natovimi pravili zato pogosto prihaja do razlik med podatki držav in uradnimi ocenami zavezništva.

Slovenija še vedno pod dvema odstotkoma BDP

Po zadnjih Natovih ocenah bo Slovenija leta 2026 za temeljne obrambne potrebe namenila 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda, leto prej pa je ta delež znašal 1,57 odstotka.

S tem Slovenija ostaja edina članica zavezništva, ki letos ne dosega niti dveh odstotkov BDP. Španija in Belgija sta po ocenah Nata prav na meji dveh odstotkov, vse druge članice pa ta prag že dosegajo ali presegajo.

Po podatkih ministrstva za obrambo so jedrni obrambni izdatki leta 2025 znašali 1,107 milijarde evrov. V primerjavi z obdobjem pred nekaj leti to pomeni občutno povečanje, saj so v času prejšnje vlade znašali približno 740 milijonov evrov oziroma okoli 1,3 odstotka BDP.

Janša opozarja na posledice za Slovenijo

Premier Janez Janša, ki se je prejšnji teden udeležil vrha zveze Nato v Ankari, je ob objavi novih Natovih ocen poudaril, da vprašanje obrambnih izdatkov ni zgolj finančna ali statistična kategorija.

Po njegovih besedah nedoseganje dogovorjenih ciljev zmanjšuje verodostojnost Slovenije znotraj zavezništva, predvsem pa odpira vprašanja o sposobnosti države, da zagotovi lastno varnost v vse bolj negotovem mednarodnem okolju.

Odločitev Natovega sekretariata glede infrastrukturnih projektov obenem predstavlja jasno sporočilo, da bo morala Slovenija pri prihodnjem prikazovanju obrambnih izdatkov dosledneje slediti metodologiji zavezništva. Poskusi, da bi med obrambne izdatke vključila širše prometne ali logistične investicije zgolj zaradi njihove možne vojaške uporabe, po trenutnih pravilih očitno ne bodo uspešni.