Strokovnjak je lahko samo levičar. Vse ostale pa čaka “dejanševizacija”

Pogledi

Martin Nahtigal

Komentarjev: 24
vir: pixabay

Ob vsaki menjavi vlade spremljamo tudi menjave na manj ali bolj političnih funkcijah. To je normalen del procesa menjave oblasti in je iskreno tudi nekaj, s čimer razumni, ki so na teh funkcijah, tudi računajo. Sem lahko štejemo državne sekretarje, kabinetne zaposlitve in podobne. Zaplete pa se pri funkcijah, imenovanih za mandat, ki so večinoma strokovne narave. Čeprav je imenovanje v veliko primerih politično po procesu in prevečkrat tudi po vsebini. Vendar imenovanje ljudi na vseh teh in drugih funkcijah je pravica in dolžnost vsakršne oblasti. Mediji, in na podlagi njihove interpretacije tudi volivci, pa presojamo, ali si vsakokratna oblast s temi imenovanji zasluži našo podporo.

Imenovanja nobene vlade do sedaj niso bila čista kot solza. Moj namen ni sedaj sejati vsakega primera posebej. O tem je, ob vsaki menjavi, prelitega ogromno črnila. Vendar pa je ideološki okvir, ki ga naši glavni mediji vedno znova postavijo ob teh imenovanjih. In glede na prve odzive na Golobovo ekipo je videti, da tudi tokrat ne bodo razočarali. Namreč pripis strokovnjak si zasluži samo tisti, ki podpira levo vlado. Pri tem je dvom v njegove/njene kompetence skorajda prepovedan.

Za primer poglejmo kandidatko za notranje zadeve gospo Bobnar, proti kateri je protestiral del civilne družbe. Ali ni ravno mandatar Golob obljubljal, da bodo kadri strokovni, da bodo poslušali civilno družbo itd.? Da ne bi o katerih drugih kandidatih, kot je denimo finančni minister, glede katerega je v glavnih medijih vse tiho. Za tarčo za dovoljene kritike je bil očitno dogovorjen Han zaradi njegove nizke izobrazbe. Kost, ki se jo gloda do onemoglosti, pri tem, da je to še najmanjši problem predlagane vladne ekipe.

Dejanševizacija? Zveni kot denacifikacija

Tako denimo lahko v enem izmed časnikov te dni preberemo, da bo Golob “preoblikoval vlado po svoji zamisli, z novo sistematizacijo delovnih mest, ob tem pa se bo znebil tudi Janševih kadrov po ministrstvih”. Pri tem napovedanem procesu podporniki Goloba omenjajo proces “dejanševizacije”. Sledenje pa je srhljivo. Namreč, če je želja po menjavi kadrov, ki so vezani na mandat, je to običajni proces. Napoved poseganja po sistematizaciji delovnih mest pa govori o tem, da se bo ta vlada lotila menjave kadrov na ravni uradnikov, zaposlenih za nedoločen čas, ki so pač tekom te vlade dobili službo v javni upravi. Ti kadri so sedaj niso bili predmet političnega prepiha v institucijah, saj gre kot rečeno za uradniške kadre javne uprave in servisa.

Vse skupaj izgleda kot lov na čarovnice in ustvarjanje umetnih sovražnikov, približno tako, kot na vzhodu beremo o pojmu “denacifikacija”.

Vse skupaj izgleda kot lov na čarovnice in ustvarjanje umetnih sovražnikov, približno tako, kot na vzhodu beremo o pojmu “denacifikacija”. Iskanje opravičila za odpuščanje ljudi, ki ideološko ne ustrezajo tej opciji. Podobna je mandatarjeva napoved, da bo odpoklical veleposlanike, ki so bili imenovani v času prejšnje vlade. Kje so protesti diplomatske skupnosti? Kje so komentarji in stavke, da se posega v avtonomijo diplomatskega zbora in da je to napad na njihovo strokovnost? Namreč to je točno to in nič drugega.

Profesionalni diplomati, ki že desetletja delujejo na našem diplomatskem parketu in so, ob doseganju vseh postavljenih kriterijev – leta dela v zunanjih zadevah, diplomatski izpiti, službovanje na predstavništvih itd. – pač imenovani v času te vlade, naj bi se sedaj znašli na listi za odpoklic. Ker? Z enkrat slišanim Golobovim argumentom, da z diplomati, ki niso podporniki vlade, se ne da delati zunanje politike. Kaj se je pa zgodilo s strokovnimi standardi? Z iskanjem najboljših ljudi? S tem, da jih zanima profesionalizem in da bodo vsi dobili priložnost, da se dokažejo?!

“Strokovni” in “strankarski” ustavni sodniki

Enak miselni okvir je izkazal Marcel Štefančič, ki smo ga gostili v podkastu Peto kolo (tukaj), ki je trenutno sestavo Ustavnega sodišča karakteriziral rekoč, da sedem jih predstavlja narod, dva sta pa strankarska. Konservativna vrednostna usmeritev takoj predpostavlja strankarsko zvestobo. Medtem ko je levičarska usmeritev simbol neodvisnosti. Okvir, v katerega se pustimo porivati do onemoglosti predvsem skozi medijsko intelektualno nepošteno poljano.

Postavljen medijski in politični okvir, da so kadrovski predlogi levice strokovni in desni politični, ni nekaj novega. Toda je nekaj, na kar je treba biti pozoren, ko človek na hitro preleti naslove novic in bere o sistematizaciji delovnih mest ter o kadrovskem cunamiju. Kajti prvo v resnici pomeni drugo. Drugo pa je bilo le karakterizacija upravičenega kadriranja ob menjavi oblasti.

Postavljen medijski in politični okvir, da so kadrovski predlogi levice strokovni in desni politični, ni nekaj novega. Toda je nekaj, na kar je potrebno biti pozoren, ko človek na hitro preleti naslove novic in bere o sistematizaciji delovnih mest ter o kadrovskem cunamiju.

Kako pa desna sredina upravlja s talenti?

Pri tem upravičenem kadriranju pa je treba pogledati tudi pred lasten prag. Upravičeno še ne pomeni smotrno ali nujno. Sploh pa ne pomeni nujnega za vsako ceno. Nikakor pa ne pomeni, da je sprejemljivo pravilo “važno, da je naš.”, ko pride do strokovnih funkcij. Slednje pa se pogosto zgodi tudi zato, ker desnemu polu preprosto zmanjka kadrov. Pa ne zato, ker teh ljudi ne bi bilo, ampak predvsem, ker se ne želijo izpostaviti. Dragi moji, čas je zrel, da se vsak po najboljših močeh v svojem in širšem okolju angažira. Večkrat se mi je zgodilo, da mi je kdo rekel, kako fajn kaj povem, ali kaj zapišem. In moj odgovor je vedno: zakaj ne še ti?

Pa ni nujno, da gre za pisanje in javno nastopanje na političnem/analitičnem parketu. Potreb je dovolj povsod in vsak ima neka znanja, ki jih lahko doda v skupno dobro. Ne, ni se prijetno  izpostavljati. Kdor to počne z veseljem, je narcis. In ja, zoprno je brati komentarje, kjer te obkladajo z vsem od fašista naprej. Kogar to vsaj malo ne prizadene, je robot. Vendar vsaka samoinicativnost je in bo cenjena pri pravih voditeljih.

Pri pravih voditeljih pa bi moralo biti pomembno tudi upravljanje s talenti. Namreč ljudje smo edinstvena bitja, ki smo poklicana, da razvijamo svoje talente, in sistemski pristop pri tem na desnem polu krvavo manjka. Izključno delo od spodaj navzgor ima svoje limite. Za vekomaj mi bo ostalo v spominu druženje na enem izmed mladinskih dogodkov mladih Socialnih demokratov, kjer je v določeni fazi eden izmed starejših mladih načrtno pristopal do mlajših in jih spraševal, kako akademsko napredujejo, če se še ukvarjajo s to, ono in drugo zadevo. Predvsem pa sem si zapomnil, kako je poudarjal pomembnost formalne izobrazbe in referenc.

Po drugi strani na desni tega nikoli nisem videl in čutil na sistemski ravni. Logika je obratna – delaj za nas, vse daj od sebe, konstantno se dokazuj. Pri mladih, ki se v stvar, katerokoli že, od civilne družbe do politike, spustijo zares, velikokrat potem izostane formalna izobrazba za ceno ton neformalnih izkušenj. Toda, ko pa pride do trenutka, da bi tak človek dobil priložnost, ne izpolnjuje formalističnih pogojev. Ali pa se je treba otepati očitkov, da se je imenovalo nekoga neprimerno izobraženega na funkcijo. Tako kot to poslušamo za nesrečnega Hana.

Ja, okvir je postavljen in proti njemu se je treba samozavestno ter argumentirano boriti. Strokovnost ni stvar ideološke preference. In vsak, ki je strokovnjak, na strokovnem delovnem mestu, ki je zamenjan zaradi politične preference, bi moral povzdigniti glas. Obenem pa ob tem, da vemo, da teren tako visi v levo, moramo srednjeročno popravljati lastno napako upravljanja s talenti in delati z generacijami na dolgi rok.

Kajti aktivizem je vreden samo toliko, kolikor se lahko na dolgi rok spremeni v dolgoročno sodelovanje ali vsaj ostane pozitiven spomin v karierni poti uspešnih konservativcev.

Povezani članki

24 komentarjev

  1. Mandatar Robert Golob: “Na volitvah smo dobili jasen mandat, kakšno Slovenijo si naši ljudje želijo.”

    Mar res?

    Volivci so oskubili SD, prepolovili Levico, LMŠ, SAB in Desus pa poslali na zelo dolge, če že ne večne počitnice. S Svobodo, ki ni imela ne programa in ne ekipe, ki ju med predvolilno kampanjo tudi niso nikoli predstavili, pa so kupili le mačka v žaklju.

    • Golob s temi besedami hrani svoje volivce, v resnici bi mu bila ljubša koalicijska partnerica Nsi. Da do tega pride mora odgovoriti na nekaj pomembnih vprašanj. Poleg astronomskih dohodkov v GEN I, nikakršnih dobičkov baje uspešnega podjetja, vsaj še to, kdo v resnici je odgovoren za umor TIGR – ovcev na Mali Gori.

      • Donosnost na kapital pa je bila nadpovprečna, kar pa je za vas ozko profilirane osebe tuja kategorija, ali pa ne želite o tem komentirati. Bo treba malce se podučiti o tej ekonomski kategoriji.

    • Mefisto, točno tako.
      Z goljufijo in s podporo Nvo-jev, 8. marcev in drugih udobno servisiranih osebnosti Metelkove, so dosegli to, kar imamo. Vendar obračun prihaja. Ne vem, če ima Slovenija dovolj denarja za poplačilo vseh tistih, ki si pripenjajo zasluge za zmago “Svobode”. Ker vsi vemo, čigava je zmaga! Centrov moči in lobijev ter tistih, ki ne želijo, da se karkoli spremeni. Takih je dovolj tudi na RTV, ki je vneto in hlapčevsko podpirala vzpon in bildanje kandidata brez stranke in brez programa.

      Samo to ne razumem, zakaj moram tudi sama in še milijon drugih, to bildanje levičarjev – obvezno plačevati! Naj si jih plačujejo tisti, ki jih gledajo.
      “JEBENO VEČ JIH JE IN NAJ SI TO JEBENO RTV TUDI PLAČUJEJO”.

  2. Res, zakaj na Zunanjem ministrstvu niso zaposleni ostro protestirali proti Golobovim izjavam in se javno podpisali pod peticijo? To bi namreč zagotovo strorili, če bi enake zahteve Pahorju podal Janša. Zdaj pa nič. Enostavno so (smo) ljudje tolk zmanipulirani, da jemljemo leva stališča in dejanja za normalna, vse kar je desno pa kot patološko. Žal. Nekaj podobnega je bilo v Jugoslaviji npr. z jehovci. Že samo ob izgovorjeni besedi jehovec, si začutil en tak zoprn, strašljiv, nemoderen občutek, pa so bili to čisto uredu ljudje, tvorni sodržavljani, vredni spoštovanja, nad katerimi pa se je oblast izživljala na vse možne načine. Podobno so nas skuhali zdaj. In to se 50 % volilnega telesa zdi povsem normalno in edino zveličavno. Ostajamo drugorazredni in ne vidim, da se bo to kaj spremenilo.

  3. Ko izvajas nek projekt, moras najprej nabrati ekipo. Potrebujes kvalifikacirano in lojalno ekipo. Nic pa ni slabsega kot imeti dobrega strokovnjaka, ki pa ni lojalen in ki dela proti zastavljenim ciljem. To velja za vsak projekt, tudi za projekt vlade.
    V SLO je prevec institucij in podjetij, kjer lahko vlada vpliva na izbor kadrov. Prevec je drzavnih podjetij.

  4. Tako, kot leta 1945, bodo “strokovni samo Levičarji”, pod vladavino GOLOBOVIH.

    Gospod Nahtigal, zelo dobro ste prikazali PRAKSO in slovenske POLITIČNE razmere, ki tako MOČNO (sodstvo, šolstvo, KPK, Računsko sodišče, US) VISIJO v Levo, da je “za se zjokat”. Vendar to nič ne pomaga.

    Ko bi vsaj imeli Nacionalko, ki bi presojala, kaj je SISTEMIZACIJA in kaj CUNAMI!
    Na žalost imajo na RTV različne besede za posamezne stranke in ista dejanja – pri enih hvalijo, pri drugih kritizirajo.
    Tako ljudi ZMEDEJO, da ne ločijo več med dobrim in slabim.

    Poleg medijev imamo še PRISTRANSKA sodišča, ki pri enih dovolijo konstrukt afer, pri Levičarjih, alla Kučan, Jankovič, Golob, pa gledajo stran.
    In tako ljudje sploh ne vedo resnic in niti problemov.

    Delati moramo na temu, da bi se nekoč POLITIČNO gledanje na različne stranke URAVNOVESILO, vsaj pri medijskem poročanju.
    Sicer se nam obeta “potop demokracije”.

    Samo poglejmo kako se novinarke RTV sedaj dobrikajo Golobu in kako napadalne so bile do Janše, še prej pa do Peterleta in Bajuka.
    Nacionalka bi morala biti, politično gledano URAVNOTEŽENA z Levim in Desnim pogledom.

    Samo pomislimo, kaj bi bilo z velikimi LADJAMI, če ne bi bilo tam ugrajene “vaser vage”, ki preprečuje, da bi se ladja obrnila na ENO stran.

    V Sloveniji se je po teh volitvah res tako vse obrnilo “na eno stran”, da je čisto možen “politični brodolom”, tako, kot leta 1945.

    Take stvari pa državo pahnejo v nazadovanje, brez napredka v gospodarstvu in katastrofo z izgubo demokracije.

    Vse kaže, da dobivamo ENOPARTIJSKI SISTEM, po meri Levice.

  5. Starejša generacija je vsa vzhičena, ko ob prebiranju raznih zapisov mlajše generacije spoznava, kako so sposobni dojemati spoznanja samo empirično. Ko smo jim dopovedovali, da so njihovi starši od KS, do Občin in Zborov združenega dela glasovali kot “prikrite riti” in tako delali za čast komunizma, nam preprosto niso verjeli!
    Sedaj pa ko preskušajo staro komunistično resnico, bolje zapoved na lastnih plečih, pa so naenkrat pametni in spoznavajo, da so ne glede na izobrazbo, če se samo sumi, da so verni, v vsakem primeru drugorazredni.
    Taka tepka, pa to ni seksizem, je nova predsednica državnega zbora. Besednjak, ki ga uporablja iz pediestala predsednice državnega zbora ni vreden niti za malo boljšo kavarno, kaj šele v državni zbor. Če pa vemo, da je bila sodnica, pa si sploh ne moremo predstavljati, kako so trpele stranke pred njenim sojenjem in razpravo.
    Če so samo malo znale slovenščino in kulturni govor med Slovenkami in Slovenci so morale biti zgrožene. Tak žabarski jezik res moti vsakega kulturnega Slovenca in Slovenko.
    No, z veseljem bomo spremljali razvoj mlade generacije v deželi enakosti in solidarnosti.
    Veliko ste delali na zamenjavi generacije, mi se poslavljamo, ne bomo Vas več volili, Vi pa vzgojite svoj rod in svoje volilce, saj niste poznali osnovne omike in spoštovanja.

  6. Pri Slovencih je bila in še je in še bo (tako izgleda) na prvem mestu med vrednotami sobivanja pravovernost. Od Mahničča dalje. Prevzeli so jo tudi komunisti jn njihove afžjevke. Edino merilo, da si bil v družbi pripoznan, kot osebek, je bila pravovernost. Ob najmanjšem sumu na krivoverstvo, si bil in ostal do smrti ostanek malomeščansta, buržuj, agent tujih imperialističnih sil, verski zblojenec in podobno. Noben autodafe, češ, da nikomur nočeš nič slabega, ni pomagal. Nobeno obžalovanje svojih buržuaznih stranpoti ni pomagalo. Moskva ne verjame solzam so rekli. Po nekakšnem mini predahu po letu 91, je Spomenka H. zakričala bojni krik, da nas ( buržuje itd) potrebno likvidirati do konca. Malo smo se še upirali pred gotovo smrtjo. Zdaj pa izgleda, da bo rabelj dokončno zamahnil. Spomenka se bo lahko srečala z Matildo z nasmehom na obrazu. Izpolnjeno je!

  8. Pri Slovencih je bila in še je in še bo (tako izgleda) na prvem mestu med vrednotami sobivanja pravovernost. Od Mahničča dalje. Prevzeli so jo tudi komunisti in njihove afžjevke. Edino merilo, da si bil v družbi pripoznan, kot osebek, je bila pravovernost. Ob najmanjšem sumu na krivoverstvo, si bil in ostal do smrti ostanek malomeščansta, buržuj, agent tujih imperialističnih sil, verski zblojenec in podobno. Noben autodafe, češ, da nikomur nočeš nič slabega, ni pomagal. Nobeno obžalovanje svojih buržuaznih stranpoti ni pomagalo. Moskva ne verjame solzam so rekli. Po nekakšnem mini predahu po letu 91, je Spomenka H. zakričala bojni krik, da nas ( buržuje itd) potrebno likvidirati do konca. Malo smo se še upirali pred gotovo smrtjo. Zdaj pa izgleda, da bo rabelj dokončno zamahnil. Spomenka se bo lahko srečala z Matildo z nasmehom na obrazu. Izpolnjeno je!

  9. Dejanševizacija pomeni ponovno uveljavitev integritete, ki pomeni profesionalno opravljanje nalog v nasprotju z uveljavljanjem zlorabljanja položaja za pridobivanje koristi brez profesionalnega dela in izživljanje nad profesionalnimi delavci, ki jim profesionalno delo pomeni tudi skrb za celotno družbo, ne le za posameznika ali družino.

  10. No, no, beseda svoboda v imenu “gibanja” že kaže pravi (komunistični) pomen!
    Od leta 1941 pa vse do danes beseda svoboda iz ust komunistov in ostalih njihovih podrepnikov pomeni nič drugega kot suženjstvo, nesvobodo.
    Kako ljudje slabo poznajo zgodovino in njene posebnosti! Malo jih je, ki jim je ob imenu “gibanja” zazvonil alarmni zvonec.

  11. Upam, da bo Nsi toliko pametna in ne bo rinila v to vlado, saj jim bo služila le za figov list. Golob si sicer to želi, ker ve da z SD-jem in Levico napredka ne bo, nazadovanje pa zagotovo. Najprej naj pojasni, kako si je lahko mimo vseh pravil izplačeval astronomske zneske in kam so izginili vsi dobički GEN I. Še vedno sem prepričana, da je Golob na mestu kjer je, izključno zaradi 12 milijard izpogajanih EU sredstev, več kot sto večjih projektov in bodoče gradnje NEK 2. Omrežja take pogače pač niso pripravljena izpustiti iz rok. Apeliram na Nsi, naj jim ne drži vreče, saj se ve, tudi pomočnik je sokrivec.

Komentiraj