So sankcije Zahoda res neučinkovite in se rusko gospodarstvo postavlja na noge?
Jani Lovšin
- 1. 6. 2022 ob 13:13
- 21 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Gospodarske sankcije, ki jih je Zahod naložil Rusiji, po nekaterih navedbah ne učinkujejo. Potem ko se je po začetku vojne in njihovi uvedbi zdelo, da se bo zgodil kolaps ruskega gospodarstva, se zdi, da se je Rusija najbolj črnemu scenariju uspela izogniti.
Rubelj si je več kot opomogel, trgovinski presežek bo letos rekorden. A to je, kot opozarjajo ekonomski analitiki, le del zgodbe, na podlagi katere ni mogoče zaključiti, da so zahodne sankcije brezzobe. Drži pa, da bo njihov učinek zamejen, dokler ne bo močno okrnjen ruski izvoz.
Zahodne sankcije, ki so sledile začetku agresije v Ukrajini, so sesule tečaj rublja in povzročile paniko v finančnem sektorju. Po obsežni intervenciji ruske centralne banke, ki je med drugim uvedla strog nadzor kapitala in dvignila obrestne mere na kar 20 %, se je situacija – vsaj navidezno – stabilizirala. Mesečna rast cen življenjskih potrebščin je bila še v marcu skoraj 8-odstotna, v aprilu pa je padla na 1,6 %. Rubelj, ki naj bi po napovedih Joeja Bidna postal rubble (ruševina), pa si je ne le opomogel, ampak je njegova vrednost celo najvišja v zadnjih štirih letih.
https://twitter.com/JordanSchachtel/status/1527329977695252481?s=20&t=iJ1H0qAsqaLs9HS47krV0A
Ocene situacije, kaj se v resnici dogaja z ruskim gospodarstvom, se precej razlikujejo. Britanski tednik Economist je v začetku maja presenetil s člankom z naslovom Rusko gospodarstvo je spet na nogah in s tem nekako pritrdil Vladimirju Putinu, ki je izjavil, da se je zahodni ekonomski Blitzkrieg izjalovil.
Ruska centralna banka je znižala ključno obrestno mero (kar pomeni, da se je bančna panika umirila), presenetljivi pa naj bi bili tudi kazalniki gospodarske aktivnosti: potrošnja električne energije je padla le za vzorec, napovedi o 15 % skrčenju BDP pa se po novem zdijo pretirane.
Kritiki opozarjajo, da na podlagi tečaja rublja ni mogoče izpeljevati ocen o (ne)prizadetosti ruskega gospodarstva. Centralna banka je namreč za njegovo reševanje mobilizirala vsa razpoložljiva sredstva in pokurila rezerve. Visoka vrednost rublja je po njihovem mnenju zato fiktivna in kratkoročna.
Rusija je zaradi povišanega izvoza (ta je sicer količinsko zmanjšan, a so cene energentov toliko višje) in okrnjenega uvoza na poti k rekordnemu trgovinskemu presežku, kar je seveda ključen razlog za stabilnost gospodarstva. A kaj ko s temi denarnimi prilivi vedno težje kupuje na tujem. Paul Krugman je v kolumni za NYT opozoril, kako pomembno je Rusiji onemogočati uvoz. Želja je bila, da se ji onemogoči izvoz, a je bilo po mnenju Krugmana narejenega v tej smeri sramotno malo, predvsem zaradi evropske odvisnosti od ruskega plina.
Lažje je prepovedati izvažanje v Rusijo in tako prizadeti ruski uvoz, kar v tem primeru nima le ekonomskega, ampak tudi vojaški učinek. Za razliko od Ukrajine, ki lahko računa na vedno nove pošiljke orožja, na drugi strani ruske vojaške zaloge kopnijo, hkrati pa jim zaradi onemogočenega uvoza primanjkuje komponent, ki jih potrebuje vojaška industrija.
Kot zapiše Krugman: "Bistvo mednarodne trgovine je v uvozu, ne v izvozu. Koristi trgovine ne bi smeli meriti s tem, koliko delovnih mest in dohodka ustvariš v izvoznih industrijah; ti delavci bi lahko nenazadnje počeli tudi kaj drugega. Koristi trgovanja so v uporabnih dobrinah in storitvah, ki jih tvojim državljanom zagotavljajo druge države."
Kljub temu da je rusko gospodarstvo v primerjavi z zahodnimi v večji meri samozadostno in zato manj odvisno od uvoza, pa ima nedostop do svetovnih trgov ob kratkoročnih tudi hude dolgoročne posledice. Janis Kluge iz Nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve je za blog The Hundred povedal: "Brez dostopa do zahodnih oskrbovalnih verig, finančnih trgov in tehnologij bo postalo rusko gospodarstvo veliko bolj primitivno in se bo še bolj zanašalo na izvoz surovin."
V Rusijo pa ne izvažajo manj samo zahodne, ampak tudi azijske države (graf spodaj).
https://twitter.com/IikkaKorhonen/status/1526086893271715840?s=20&t=k_oUlL75YptDceC00aSQCg
Sankcije proti Rusiji tudi sicer po mnenju večine ekonomskih analitikov učinkujejo. Se je pa Rusom uspelo izogniti gospodarskemu kolapsu, ki se je napovedoval po začetnem šoku, potem ko je oster odziv Zahoda ruske vojne načrtovalce presenetil.
Na okrogli mizi Evropskega političnega centra (EPC) so se govorci strinjali, da imajo učinki sankcij brez dodatnih posegov pri dobavi ruskih energentov svojo mejo. Energenti namreč predstavljajo 50 % prihodkov ruskega izvoza, 60 % prihodkov od plina pa prihaja iz Evrope. Kot je dejal Edward Fishman: "Dosegli smo mejo pritiska, ki ga lahko vršimo nad Rusijo brez agresivnih sankcij na področju nafte in plina."
Rubelj si je več kot opomogel, trgovinski presežek bo letos rekorden. A to je, kot opozarjajo ekonomski analitiki, le del zgodbe, na podlagi katere ni mogoče zaključiti, da so zahodne sankcije brezzobe. Drži pa, da bo njihov učinek zamejen, dokler ne bo močno okrnjen ruski izvoz.
Zahodne sankcije, ki so sledile začetku agresije v Ukrajini, so sesule tečaj rublja in povzročile paniko v finančnem sektorju. Po obsežni intervenciji ruske centralne banke, ki je med drugim uvedla strog nadzor kapitala in dvignila obrestne mere na kar 20 %, se je situacija – vsaj navidezno – stabilizirala. Mesečna rast cen življenjskih potrebščin je bila še v marcu skoraj 8-odstotna, v aprilu pa je padla na 1,6 %. Rubelj, ki naj bi po napovedih Joeja Bidna postal rubble (ruševina), pa si je ne le opomogel, ampak je njegova vrednost celo najvišja v zadnjih štirih letih.
https://twitter.com/JordanSchachtel/status/1527329977695252481?s=20&t=iJ1H0qAsqaLs9HS47krV0A
Ekonomski Blitzkrieg
Ocene situacije, kaj se v resnici dogaja z ruskim gospodarstvom, se precej razlikujejo. Britanski tednik Economist je v začetku maja presenetil s člankom z naslovom Rusko gospodarstvo je spet na nogah in s tem nekako pritrdil Vladimirju Putinu, ki je izjavil, da se je zahodni ekonomski Blitzkrieg izjalovil.
Ruska centralna banka je znižala ključno obrestno mero (kar pomeni, da se je bančna panika umirila), presenetljivi pa naj bi bili tudi kazalniki gospodarske aktivnosti: potrošnja električne energije je padla le za vzorec, napovedi o 15 % skrčenju BDP pa se po novem zdijo pretirane.
Kritiki opozarjajo, da na podlagi tečaja rublja ni mogoče izpeljevati ocen o (ne)prizadetosti ruskega gospodarstva. Centralna banka je namreč za njegovo reševanje mobilizirala vsa razpoložljiva sredstva in pokurila rezerve. Visoka vrednost rublja je po njihovem mnenju zato fiktivna in kratkoročna.
Uvoz-izvoz
Rusija je zaradi povišanega izvoza (ta je sicer količinsko zmanjšan, a so cene energentov toliko višje) in okrnjenega uvoza na poti k rekordnemu trgovinskemu presežku, kar je seveda ključen razlog za stabilnost gospodarstva. A kaj ko s temi denarnimi prilivi vedno težje kupuje na tujem. Paul Krugman je v kolumni za NYT opozoril, kako pomembno je Rusiji onemogočati uvoz. Želja je bila, da se ji onemogoči izvoz, a je bilo po mnenju Krugmana narejenega v tej smeri sramotno malo, predvsem zaradi evropske odvisnosti od ruskega plina.
Lažje je prepovedati izvažanje v Rusijo in tako prizadeti ruski uvoz, kar v tem primeru nima le ekonomskega, ampak tudi vojaški učinek. Za razliko od Ukrajine, ki lahko računa na vedno nove pošiljke orožja, na drugi strani ruske vojaške zaloge kopnijo, hkrati pa jim zaradi onemogočenega uvoza primanjkuje komponent, ki jih potrebuje vojaška industrija.
Kot zapiše Krugman: "Bistvo mednarodne trgovine je v uvozu, ne v izvozu. Koristi trgovine ne bi smeli meriti s tem, koliko delovnih mest in dohodka ustvariš v izvoznih industrijah; ti delavci bi lahko nenazadnje počeli tudi kaj drugega. Koristi trgovanja so v uporabnih dobrinah in storitvah, ki jih tvojim državljanom zagotavljajo druge države."
Kljub temu da je rusko gospodarstvo v primerjavi z zahodnimi v večji meri samozadostno in zato manj odvisno od uvoza, pa ima nedostop do svetovnih trgov ob kratkoročnih tudi hude dolgoročne posledice. Janis Kluge iz Nemškega inštituta za mednarodne in varnostne zadeve je za blog The Hundred povedal: "Brez dostopa do zahodnih oskrbovalnih verig, finančnih trgov in tehnologij bo postalo rusko gospodarstvo veliko bolj primitivno in se bo še bolj zanašalo na izvoz surovin."
V Rusijo pa ne izvažajo manj samo zahodne, ampak tudi azijske države (graf spodaj).
https://twitter.com/IikkaKorhonen/status/1526086893271715840?s=20&t=k_oUlL75YptDceC00aSQCg
Učinek sankcij ima svojo mejo
Sankcije proti Rusiji tudi sicer po mnenju večine ekonomskih analitikov učinkujejo. Se je pa Rusom uspelo izogniti gospodarskemu kolapsu, ki se je napovedoval po začetnem šoku, potem ko je oster odziv Zahoda ruske vojne načrtovalce presenetil.
Na okrogli mizi Evropskega političnega centra (EPC) so se govorci strinjali, da imajo učinki sankcij brez dodatnih posegov pri dobavi ruskih energentov svojo mejo. Energenti namreč predstavljajo 50 % prihodkov ruskega izvoza, 60 % prihodkov od plina pa prihaja iz Evrope. Kot je dejal Edward Fishman: "Dosegli smo mejo pritiska, ki ga lahko vršimo nad Rusijo brez agresivnih sankcij na področju nafte in plina."
Do dogovora o prepovedi uvoza ruske nafte v EU je v ponedeljek vendarle prišlo. Do konca leta naj bi se članice EU tako odpovedale 90 % ruske nafte. O naftnem embargu in njegovih posledicah smo na Domovini pisali TUKAJ.
Putinove napovedi, da bo ruski plin iz Evrope preusmeril na Kitajsko, se ne uresničujejo. V energetski krizi so se Kitajci zatekli k premogu, s tem pa opustili tudi lastne podnebne cilje.https://t.co/dEWOd4ggt1
— Špela Rotar (@SpelaRotar) May 24, 2022
Zadnje objave
Pediater Denis Baš: »V Sloveniji je brez pediatra že 21.816 otrok«
6. 12. 2024 ob 15:00
Dr. Sebastjan Jeretič: »Naloga pravosodja je poskrbeti za pravico«
6. 12. 2024 ob 12:00
Ponovno se odpira možnost za neracionalno porabo ob koncu leta
6. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Jesen – polna prgišča spominov (5/5)
5. 12. 2024 ob 19:05
Zakaj se kljub vsem izzivom EU ukvarja s konceptom toksične moškosti?
5. 12. 2024 ob 15:24
Avtomatizacija žičenja okvirčkov: tehnološka rešitev za bolj konkurenčno čebelarstvo
5. 12. 2024 ob 12:10
Ekskluzivno za naročnike
Pediater Denis Baš: »V Sloveniji je brez pediatra že 21.816 otrok«
6. 12. 2024 ob 15:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Jesen – polna prgišča spominov (5/5)
5. 12. 2024 ob 19:05
Prihajajoči dogodki
DEC
07
Božični dobrodelni koncert
19:00 - 21:00
DEC
08
Adventni bazar Vrtca Lavra
08:00 - 11:00
DEC
08
DEC
09
Telovadba zase - vaje za hrbtenico, HSD Črnomelj
17:00 - 18:00
Video objave
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
Izbor urednika
Domovina 177: Želja žensk nad koristjo otrok
4. 12. 2024 ob 6:00
Verbalni kriminal
2. 12. 2024 ob 6:00
21 komentarjev
Svetnik
Rasputin bo vesel, ampak bistvo je ravno v dobrinah. Putin si je s tem, ko je zahteval plačilo v rubljih naredil medvedjo uslugo. Saj to samo pomeni, da v tujini ne bo mogel kupovati, če rubljev ne bodo sprejemali.
Edina slaba stran za Ruse in vse ostale je, da Rusija lahko ostane samozadostna in zaostala.
Putin nima poguma, da bi tvegal svojo oblast in dal Rusom svobodo. Potem bi danes EU hotela tesno sodelovanje z Rusijo.
Friderik
Svetnik, ne bo držalo. Vedno, dosledno volim tim. desne stranke. In sem znan po svoji konservativnosti. Tudi tvoje proameriško naziranje o diktatorjih nima trdne osnove. Asad na primer je bil znan zaščitnik kristjanov v Siriji. V tej vojni so bili vsi na njegovi strani. Mimogrede, diktator je tudi Zelenski, ki je prepovedal vse stranke, razen svoje seveda, ukinil vse tv postaje, razen svoje seveda, zaprl vse opozicijske voditelje in skupaj s svojim predhodnikom Porošenkom, pobil 14 000 včinoma civilistov v Donbasu. No, eni viri pravijo, da jih je samo 13 000.
Peter Klepec
Ja, problem so viri. Vasi viri. Bomo videli cez par let, pa cez deset let.
Friderik
Hipokrizija zahoda je naravnost odurna. Ali so bile kdaj kakšne sankcije zoper agresorje v Libiji, Iraku, Siriji, Afganistanu...?
Sicer pa, v večjih trgovskih centrih v raznih mestih v Rusiji so trgovinski lokali z modo, nakitom in parfumerijo, vse zahodnega porekla, zaprti. A lastnike teh centrov to kaj malo briga, saj morajo najemnino tako in tako plačevati ob tem, da nič ne zaslužijo. Kdo je potem na izgubi? Zaprtje McDonalda je zdravstveni prispevek za prebivalstvo, ukinitev prodaje Cocacole prav tako. Ne bi bilo slabo, če bi tovrstno še Slovenijo malo sankcionirali. V korist javnega zdravja.
Svetnik
Še en levičarski moralizator. Libija je imela diktatorja, kakršen je danes Putin, enako Irak, enako Sirija, enako Afganistan. V Libiji in Siriji je ob protestih proti vladi, diktator z vojsko napadel lastne ljudi. To je zločin in take diktatorje je pravilno zrušiti. Pa še za danes je dobro, ker danes bi bili ti diktatorji na strani Putina. Kot je sedaj Asad.
rasputin
Svetnik, diktatorje, ki napadejo lasten narod, je treba zrušit, praviš. Potem je Rusija naredila prav, da je napadla Ukrajino, ki je napadla lasten narod, namreč rusko manjšino v Ukrajini. Zelenski je za povrh diktator, ki je prepovedal opozicijske stranke in opozocijske medije, vlada pa s pomočjo politične policije in odredov smrti, ki ugrabljajo, mučijo in ubjajo politične nasportnike, ki so lahko to že samo zato, ker so ukrajinski Rusi.
Peter Klepec
Nobena drzava na svetu si ne more privosciti totalne izolacije zahoda (EU in USA). Niti Severna Koreja ne. Lahko pa kljub temu vztraja. Ne verjamem pa, da bodo Rusi vztrajali, potem ko so okusili zahodne materialne dobrine.
Svetnik
V Rusiji je tako. Stari, ki ne znajo iskati po internetu, podpirajo Putina. Covid in cepljenje je pobilo kar precej teh starih ljudi. Ostajajo mladi, ki pa ne marajo Putina. Če bi Putin mobiliziral Ruse, bi doživel upor. Zato pa pošilja tja manjšine - ki pridejo v vojno, a niso preveč motivirani.
Stajerska2021
Klepec, če narod dovolj stisneš, tudi to gre. Za elito tako ali tako ni bilo nobenih omejitev. Komunizem, ki si ga očitno naši državljani želijo nazaj, bo stiskal ljudi postopoma. Mi, ki smo starejši, še pomnimo te "žlahtne" postopke in si ga nikoli več ne želim nazaj. Pokojni Boris Pahor je skusil vse izme in je ocenil, da je bil komunizem najhujši.
rasputin
Sankcije zoper Rusijo so se izkazale za bumerang, ki je udaril tudi po Zahodu, zlasti po Evropi, ki je življenjsko odvisna od ruskih energentov. Edini, ki si manejo roke v tej godlji, so ameriški orožarji in energetiki. Oni so tudi skuhali vojno v Ukrajini, kot so jih skuhali več že prej po različnih koncih sveta.
Zahod je mislil, da se bo ves svet pridružila sankcijam zoper Rusijo, toda to se ni zgodilo. Večinski del sveta se sankcijam ni pridružil. Obratno, večji del sveta spoznava, da je bila vojna v Ukrajini izzvana vojna s strani predvsem Amerike, ki želi izvajati hegemonijo nad vsem svetom. Toda svet se prebuja. Velik del sveta ima zelo negativne izkušnje z Angloameričani in je v takšni ali drugačni obliki občutil njihov vojaški škorenj ali druge oblike vpletanja v njihovo suverenost in samostojnost.
Rusija zaradi te vojne ne bo propadla, ameriški unilateralizem pa je dokončno mrtev.
Peter Klepec
Re:...življenjsko odvisna od ruskih energentov. A da bomo sedaj od mraza pomrli?😂
Rokc5
Baje, da bo cela Slovenija zmrzovala ... 😂🤣 Realno pa se bodo prebivalci stanovanjskih hiš greli več na drva ali pa z toplotnimi črpalkami ali oboje, na kmetih sploh ne bo niti najmanjše panike, v Ljubljani deluje toplotno ogrevanje oz. daljinsko ogrevanje, v blokih se uporablja tudi kurilca, ki se ga po pač nadomestilo iz drugih virov. Slovenci smo prilagodljivi.
Svetnik
V resnici me preseneča hitrost, kako EU pridobiva alternativne vire tako plina kot nafte. Na dolgi rok je zločinec, psihopat Putin škodoval najbolj svojemu lastnemu narodu.
rasputin
Klepec, Rock, očitno ne razumeta, da pri energiji ne gre le za ogrevanje stanovanj. Energijo in to po svetovnih konkurenčnih cenah potrebuje tudi industrija. Ta pa se bo ob pomanjkanju energentov in njihovi visoki ceni pospešeno selila v svetovne regije, ki imajo stabilne energetske sisteme z nizkimi cenami. Ni treba biti ne vem kakšen ekspert, da se bo Evropa dodatno deindustrializira v korist Daljnjega vzhoda, zlasti Kitajske, to pa pomeni nižanje življenjskega standarda. Evropa gre po poti Severne Koreje, kjer prebivalstvo dela le za oboroževanje, drago hrano in drago energijo. Tudi mi bomo postali sužnji svobode, ki ni zastonj, kot je dejal Biden. Radujmo se.
AlojzZ
Mislim, da bo Risija na daljši rok postala samozadostna. Večja težava pa bo uvoz vrhunske znanosti.
Peter Klepec
Ja, lahko je biti samozadosten, moras samo deklarirati, da imas vse kar rabis, pa je.
Svetnik
In to bo čedalje večja ovira. Le, da je to na dolgi rok in ne na kratki rok. Rusi so pozabili tudi na to, da je Kitajska odvisna od izvoza v EU in ZDA, torej si ne bo upala preveč tesno sodelovati z Rusijo, ker bo spet - zanje slabše.
Stajerska2021
Nas državljane ne zanima, vsaj mene ne, od kod dobimo nafto, plin, elektriko ali dobrine. Glavno je, da je cena sprejemljiva.
Zato imamo politiko. Naj že enkrat stopijo iz svojih ideoloških čevljev! Vsi nimamo takšnih prihodkov, da lahko prezremo na mesec višje stroške v višini nekaj 100 €. Ne moremo. Tudi državne bergle ne rabimo, vsaj tisti ne, ki smo delali za pokojnine, in tudi tisti, ki so zaposleni in plačujejo prav vse, kar država od nas oz. od njih pričakuje. Zato plačujemo politike.
Problem so tisti (lasje mi gredo v zrak) - "ranljivi". Če niso zaposleni, ali so delali samo nekaj let - pa kaj bi sedaj ti radi. Iste pravice kot tisti, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno! Radi bi imeli prejemke in socialo v taki višini, kot tisti, ki so zaposleni! Samo eno pozabljajo, da nekdo zjutraj vstane in gre delat.
Levica - Luka Mesec - zavrača možnosti, da bi tisti kadri z neuporabno izobrazbo (hvala našemu izobraževalnemu sistemu), sprejeli delo, ki je tudi za dve stopnji nižja. To pomeni, FDV-jevci bodo na socialnih transferjih do - starosti. Potem pa bodo spet dobili - državno pokojnino.
NE GRE TO TAKO. Vsaj v mojih očeh ne.
Pri nas je izkoriščanje socialnih transferjev takšno, da glava peče. Pred kratkim je bil narejen izračun za družino ki dela in tisto, ki ne dela in so prejemniki razno raznih oblik pomoči. Tistim, ki delajo, gre dosti slabše. Kje mi živimo?
Sporočilo je jasno - DELATI SE PRI NAS NE SPLAČA.
Se kdo vpraša, kaj bi se zgodilo, če bi vsi tako mislili?
SOCIALIZEM SE NEHA, KO ZMANJKA TUJEGA DENARJA!
Peter Klepec
Vojne so razlicnih oblik. Za vse je pa skupno, da so drage in da folk placa. Tudi SLO folk.
Peter Klepec
Sicer pa, negotovo je s cem in koliko se boste greli v prihodnjih letih. Eno je pa zanesljivo, ruski plin to ne bo.
Celoživljenjski učenec
Če bi midva z ženo gledala zgolj na "ekonomiko" svojih treh otrok, bi ona že zdavnaj ostala doma. Stres enostavno ne odtehta tistih 200-300 eur več na mesec... Podražitve so večplasten problem: 1. v izvoru so politike centralnih bank - prekomerno kvantitativno sproščanje, prekomerno kreditiranje nepremičnin s strani komercialnih bank v kar jih silijo negativne obrestne mere ki znižuje profitabilnost banke, posledica več odobrenih kreditov; 2. zastoj dobavnih verig zaradi zaprtja družbe ob koroni; 3. vojna v Ukrajini (hrana) in 4. gospodarske sankcije zoper Rusijo. Rusija se je z obveznim plačilom energentov v rubljih zatekla v zelo bister način reševanja lastnega gospodarstva, dela isto kot ZDA že desetletja, izvaža inflacijo. Edino dejanje, ki bi nekoliko ustavilo draginjo je končanje vojne in počasna normalizacija trgov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.