So migracije trenutno največji problem Evrope?
POSLUŠAJ ČLANEK
Več kot 2 leti od britanskega referenduma o izstopu se zdi EU še vedno v nekakšnem šoku, predvsem pa brez kakršnekoli (enotne) vizije o svoji prihodnosti. Stara celina se spopada s celo vrsto problemov, ki razgaljajo razlike v razmišljanju njenih prebivalcev.
Tu je komaj prebrodena finančna kriza z južnimi državami na čelu, nestrinjanja okoli skupne varnostne politike, kršitve lastnih načel s strani nekaterih članic, povrhu pa tudi žgoče vprašanje množičnih migracij v Evropo, ki ga tokrat jemljemo pod drobnogled.
Dejstvo je, da zadnjih 10 let za Evropo ni bilo ravno rožnatih. Začelo se je s padcem banke Lehmann Brothers v ZDA (od katere prav danes mineva 10 let) in finančno krizo, ki se je hitro razširila po svetu, najbolj pa, ironično, prizadela Evropo, še posebej njen jug. Takratno dogajanje je neusmiljeno razgalilo vse slabosti evra in skupne evropske monetarne politike, hkrati pa posredno tudi pokazalo na razlike v dojemanju "finančne higiene" med severom in jugom.
Sledilo je mučno reševanje prezadolženih Španije, Portugalske, Irske, Cipra ter Grčije, ki je zaradi varčevanja na ulice pognalo tisoče ljudi. Nato je 2014 prišla ukrajinska kriza, ki je neverjetno poslabšala odnose med Zahodom in Rusijo, leto zatem, ravno ko se je glavnina evropskih držav počasi pobrala iz recesije, pa še vrhunec migrantske krize.
Če je ostalo dogajanje pokazalo bolj na organizacijske slabosti ustroja EU in imelo večinoma racionalne razlage, pa je migrantska kriza pokazala na globoke razlike v predstavah povprečnih Evropejcev o tem, kako naj Evropa izgleda danes in v bodoče. Vprašanje množičnih migracij je namreč naletelo na izjemno čustvene reakcije in močno razdelilo prebivalstvo, po drugi strani pa odprlo zelo racionalne dileme o integraciji priseljencev.
Kot lahko opazi vsakdo, ki potuje po Evropi, se evropske države po etnični homogenosti precej razlikujejo, še posebej glede na vrsto naselij ter območij.
Za začetek so članice, ki so v EU vstopile po 2004, etnično bolj homogene kot stare članice oz. v njih predvsem živi le malo ljudi, ki bi izvirali iz neevropskih kultur. Še očitnejša pa je razlika, ko primerjamo podeželje in velika mesta ali široka urbana območja, kjer priseljenci pogosto predstavljajo krepko čez 10 % prebivalstva, hkrati pa se neredko naselijo zelo strnjeno, kar po navadi ne prispeva k njihovi integraciji ter varnosti v mestu.
V povprečju pa delež priseljencev v EU dejansko niti ni visok - uradno je zabeležen pri 5,8 %, k čemur je potrebno dodati še kak odstotek ali dva ljudi brez (legalnega) stalnega bivališča. Res pa je, da v to številko seveda niso vštete legalne druge ali tretje generacije oz. potomci prišlekov - ne glede na to, ali se ti čutijo za Evropejce in ali sprejemajo glavne evropske vrednote.
In ravno to je verjetno ključni del vprašanja - kako so ti ljudje integrirani v evropsko družbo. To je tudi eden glavnih poudarkov razmišljanja prof. Enrica Colombatta, ki ga je včeraj objavila stran Geopolitical Intelligence Services. Colombatto namreč opozarja, da resnično tveganje za EU leži v neintegriranih priseljencih in ne v samem priseljevanju.
Vprašanje nato nadalje razčleni - (celostna) integracija v sodobno tehnološko razvito družbo je namreč precej težja, kot je bila v preteklosti. Posameznike z malo ali nič strokovnimi znanji ter nizko izobrazbo (povrhu pa pogosto še neznanjem uradnega jezika) je namreč izredno težko trajno zaposliti, kar je seveda šele prvi korak k integraciji.
Colombatto pove tudi, da to dejansko nima nič opraviti s samo imigracijo, temveč so to od nje popolnoma neodvisni pojavi sodobnih družb, na katere politika pogosto ni zmožna zadovoljivo odgovoriti. Zato nemalokrat vodijo do napetosti in socialnih nemirov, ki lahko pomenijo resno nevarnost za EU, morda večjo od finančne in varnostne neenotnosti.
Tu je komaj prebrodena finančna kriza z južnimi državami na čelu, nestrinjanja okoli skupne varnostne politike, kršitve lastnih načel s strani nekaterih članic, povrhu pa tudi žgoče vprašanje množičnih migracij v Evropo, ki ga tokrat jemljemo pod drobnogled.
EU in krize v zadnjem času
Dejstvo je, da zadnjih 10 let za Evropo ni bilo ravno rožnatih. Začelo se je s padcem banke Lehmann Brothers v ZDA (od katere prav danes mineva 10 let) in finančno krizo, ki se je hitro razširila po svetu, najbolj pa, ironično, prizadela Evropo, še posebej njen jug. Takratno dogajanje je neusmiljeno razgalilo vse slabosti evra in skupne evropske monetarne politike, hkrati pa posredno tudi pokazalo na razlike v dojemanju "finančne higiene" med severom in jugom.
Sledilo je mučno reševanje prezadolženih Španije, Portugalske, Irske, Cipra ter Grčije, ki je zaradi varčevanja na ulice pognalo tisoče ljudi. Nato je 2014 prišla ukrajinska kriza, ki je neverjetno poslabšala odnose med Zahodom in Rusijo, leto zatem, ravno ko se je glavnina evropskih držav počasi pobrala iz recesije, pa še vrhunec migrantske krize.
Če je ostalo dogajanje pokazalo bolj na organizacijske slabosti ustroja EU in imelo večinoma racionalne razlage, pa je migrantska kriza pokazala na globoke razlike v predstavah povprečnih Evropejcev o tem, kako naj Evropa izgleda danes in v bodoče. Vprašanje množičnih migracij je namreč naletelo na izjemno čustvene reakcije in močno razdelilo prebivalstvo, po drugi strani pa odprlo zelo racionalne dileme o integraciji priseljencev.
Kakšna tveganja se pojavljajo pri povečanem priseljevanju v EU?
Kot lahko opazi vsakdo, ki potuje po Evropi, se evropske države po etnični homogenosti precej razlikujejo, še posebej glede na vrsto naselij ter območij.
Za začetek so članice, ki so v EU vstopile po 2004, etnično bolj homogene kot stare članice oz. v njih predvsem živi le malo ljudi, ki bi izvirali iz neevropskih kultur. Še očitnejša pa je razlika, ko primerjamo podeželje in velika mesta ali široka urbana območja, kjer priseljenci pogosto predstavljajo krepko čez 10 % prebivalstva, hkrati pa se neredko naselijo zelo strnjeno, kar po navadi ne prispeva k njihovi integraciji ter varnosti v mestu.
V povprečju pa delež priseljencev v EU dejansko niti ni visok - uradno je zabeležen pri 5,8 %, k čemur je potrebno dodati še kak odstotek ali dva ljudi brez (legalnega) stalnega bivališča. Res pa je, da v to številko seveda niso vštete legalne druge ali tretje generacije oz. potomci prišlekov - ne glede na to, ali se ti čutijo za Evropejce in ali sprejemajo glavne evropske vrednote.
Kje leži srž problema?
In ravno to je verjetno ključni del vprašanja - kako so ti ljudje integrirani v evropsko družbo. To je tudi eden glavnih poudarkov razmišljanja prof. Enrica Colombatta, ki ga je včeraj objavila stran Geopolitical Intelligence Services. Colombatto namreč opozarja, da resnično tveganje za EU leži v neintegriranih priseljencih in ne v samem priseljevanju.
Vprašanje nato nadalje razčleni - (celostna) integracija v sodobno tehnološko razvito družbo je namreč precej težja, kot je bila v preteklosti. Posameznike z malo ali nič strokovnimi znanji ter nizko izobrazbo (povrhu pa pogosto še neznanjem uradnega jezika) je namreč izredno težko trajno zaposliti, kar je seveda šele prvi korak k integraciji.
Colombatto pove tudi, da to dejansko nima nič opraviti s samo imigracijo, temveč so to od nje popolnoma neodvisni pojavi sodobnih družb, na katere politika pogosto ni zmožna zadovoljivo odgovoriti. Zato nemalokrat vodijo do napetosti in socialnih nemirov, ki lahko pomenijo resno nevarnost za EU, morda večjo od finančne in varnostne neenotnosti.
Povezani članki
Zadnje objave

Je prihodnost mesne hrane v laboratorijsko vzrejenem mesu namesto ubijanja živali?
11. 12. 2023 ob 6:31

Gospodarstveniki niso (u)slišani: kaj pa, če so za to krivi tudi sami?
10. 12. 2023 ob 17:07

Kdo je bil zares prvi
10. 12. 2023 ob 16:50

Živa dediščina aleksandrink
10. 12. 2023 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike

Je prihodnost mesne hrane v laboratorijsko vzrejenem mesu namesto ubijanja živali?
11. 12. 2023 ob 6:31

Kdo je bil zares prvi
10. 12. 2023 ob 16:50

Živa dediščina aleksandrink
10. 12. 2023 ob 16:15
Prihajajoči dogodki
DEC
11
Brati gore | Triglav je naš ob 130-letnici PZS v Kamniku
18:00 - 19:00
DEC
11
10 mesecev v Srednji Ameriki - potopisno predavanje
19:45 - 20:45
DEC
11
Večer Dvořakovih samospevov
20:30 - 22:00
DEC
12
V objemu odvisnosti: okrogla miza o odvisnosti
18:00 - 19:30
DEC
12
Pravljično Celje: Pravljični gala balet
18:00 - 20:00
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 20:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07
11 komentarjev
STAJERKA2021
Največji problem ta hip v Evropi so migracije, samo nihče ne upa - razen ORBANA - tega na glas povedati. Na dolgi rok je problem varnostni in ekonomski. Če samo v Sloveniji pogledamo, kaj vse vlada planira za preskrbo migrantov (razvidno iz javnih razpisov), , pa tega nima polovica našega prebivalstva. Ta vlada ne dela v korist državljanov. Res nas je lahko strah, mene je!
Kraševka
Slovenski što. ob 2,31
Vaše razmišljanje, da so BANKE in vodstveni BANKIRJI - velik PROBLEM, je zelo blizu resnice.
To bi bilo potrebno pretresati v EU parlamentu prej kot Orbana. Toda tega problema ne dovoli pretresat niti Juncker, ker mislim, da nima čistih računov še iz prejšnje službe v LUXSEMBURGU. Njegova sedanja dejanja kažejo, da je nagnjen k podkupovanju, kar nakazuje sedanji primir - o razsodbi v Piranskem zalivu. Tu ščiti HRVAŠKO - verjetno ve zakaj.
Da ne govorimo o naši državni banki NLB in Rigelnikovi Faktor banki, ki so "botri" LASTNINJENJA in prenosa denarja v tujino. Pa tudi o podružnici NLB - Frankfurt - kdo jo je vodil vemo - Zakrajšek Na zaslišanjih pa se ni nič spomnil.
Banke ne dajo varčevalcem skoraj nič obresti, medtem ko prav z denarjem varčevalcev, precej služijo z dajanjem kreditov svojim prijateljem. Problem je, ker ti "prijatelji" kreditov niso vračali in po vsej verjetnosti so denar prenašali v davčne OAZE. To pa bi morali šteti kot goljufijo. Take primere bi moral obravnavati tudi EU, ker vsa taka dejanja slabijo Evropsko gospodarstvo. V obubožani Evropi, pa tudi MIGRANTI ne bodo morali imeti "samo med in mleko", kot jim TIHOTAPCI obljubljajo.
Kraševka
Dzi.....
Ti viiš tisto, kar ti pokaže LEVA propaganda o PRIMORSKI pa ne veš vsega.
V Komnu sem bila na VELIKI proslavi pred 40 leti, skupaj z možem in sinom, ter mojimi starši. Starši so PRETRPELI fašizem, vojno in PRIKLJUČITEV brez TRSTA. Na tej prislavi je govoril VRATUŠA in pel velik MOŠKI PEVSKI ZBOR. Bilo je zelo vroče in eden izmed pevcev je na odru izgubil življenje. Starši so tam srečali veliko znancev in se pogovarjali o predvojnem, vojnem in povojnem času. Vsi so modrovali, kako so si želeli SVOBODE, ter kakšno razočaranje je bilo leta 1947, ko smo izgubili TRST. Kajti tam so imeli delavci svoja delovna mesta, kmetje pa mesto, kamor so prodajali svoje pridelke. Tako, da praznik 15.9.1947, je prinesel VESELJE in ŽALOST.
Danes na teh proslavah, pa je predvsem LEVIČARSKI shod, ki ga plačuje DRŽAVA. Domoljubja skoraj ni. Lahko se je IGRATI partizane, sedaj ko imamo MIR. Veliko domoljubov in borcev je v grobu. Moj stric je nekaj mesecev pred svobodu UMRL v koncentracijskem taborišču. Taki, kot on so izgubili življenje zato, da danes nekateri "rajajo" in PREPREČUJEJO demokracijo. S pomočjo takih proslav, smo spet v letu 1945. To pa nam ne bo prineslo napredka.
Kraševka
Štajerja,
Zelo lepo in jasno ste predstavili PROBLEM MIGRANTOV.
APMMB2,
Zgodovinsko ste lepo nakazalii, kam nas pripelje LEVIČARSKA DIKTATURA. Mi smo jo okusili v Titovi Jugoslaviji. Tedaj so iz nje ljudje bežali v KAPITALISTIČNE države.
Afrika ima res ogromne površine - Naše "človekoljubne organizacije", naj gredo tja postavljat namakalne naprave in ljudje bodo doma imeli delo in kruh. V šoli smo se učili, kako je s pomočjo namakanja z vodo iz NILA mogoče imeti dve letini žita v istem letu, kajti tam ne poznajo zime.
Res se lahko vprašamo:" KDO SLUŽI Z DOVAŽANJEM migrantov?"
Ko bo cela Evropa KOMUNISTIČNA in MUSLIMANSKA , se lahko samo vprašamo:" Kam bodo tedaj ljudje bežali" ?
Socialne pomoči so vedno le delna potuha in ne stimulirajo ustvarjalnosti. Seveda je lačnemu potrebno dati hrano in žejnemu vodo. Toda to ne more trajati v nedogled. Ljudi moramo navaditi delati, da si bodo hrano lahko sami pridelali.
Naša LEVICA VPIJE, da moramo imeti vsi ENAKO. Nikoli še niso komunisti rekli, da se moramo vsi lotiti DELATI in ne samo narod HUJSKATI, kot dela Levica, ZZB in proslave Primorske:".... strojnice svojo so pesem zapele...." Od takega dela, se ne dobi kruha.
"Oče" Evrope - Šuman je dejal: "Ali bo Evropa KRŠČANSKA, ali pa je ne bo"! In to kar je sedaj izglasoval EU parlament za Madžarsko, res ne daje UPANJA, da se bo Evropa obdržala na takem nivoju, kot ga je imela v zadnjih stoletjih.
STAJERKA2021
Pomagati je potrebno migrantom iz Afrike na njihovem kontinentu? Samo kako? Delovne navade tem ljudem ni možno vcepiti, ker že nekaj generacij živi od tega , kar jim humanitarne organizacije dostavijo. Kitajci so v (ni pomembno) v eni od afriških držav ustanovili tovarno, ki izdeluje obutev. Delavci so domačini, nadzorni so Kitajci. V prispevku je bil predstavljen delovni dan v tovarni. Tako kot v Evropi. Tisti, ki so sodelovali v prispevku, so vsi tarnali, da niso navajeni tako in toliko delati. In ti bi radi v Evropo? Tu pa jim ne bo treba delati? Kitajski nadzorniki tudi z delavci niso bili zadovoljni, ker pogosto manjkajo, so izredno počasni in površni. Na domačih tleh imajo zaposlitev, pa jim ni všeč. Na Portugalskem je bil prispevek Libanonske družine brez očeta, ker je bil v bojih v Libanonu ubit, skratka mati in nekaj hčera. Država jim je pomagala zagnati lokal z njihovo tradicionalno libanonsko hrano. Na vprašanje, če so zadovoljni z življenjem, je bil odgovor matere, da s samo državo ja, vendar v Libanonu se ne dela toliko kot v Evropi. HUDO! Skratka, iz teh dveh prispevkov je razbrati, da Evropa in njihov standard - JA, delovne navade in samo delo - NE. Tako da je slika teh migrantov izredno jasna, saj ti ljudje iz drugačnih kulturni in verskih okolij nimajo namena v Evropi delati, ampak iščejo boljše življenje na tuj račun. Se strinjam s kremenitim, da ti iz Azije in Afrike niso begunci, ampak peta kolona z navodili kako se obesiti na državne jasli. Pa še kaj hujšega!
MEFISTO
Zaradi ravnovesja predlagam, da sprejmemo še kak milijon beguncev, ki bežijo iz socialističnega raja Venezuele in še kak milijon Ukrajincev, ki bežijo pred Putinovim nasiljem.
To so tisti pravi reveži, ne pa mladci iz Azije in Afrike, ki ne iščejo dela, temveč boljše življenje na tuj račun.
APMMB2
Največji problem Evrope niso migranti, ampak levičarstvo, ki je Evropo pomaknilo mnogo, mnogo preveč v levo.
Vemo in dokazano je, da je komunizem neobstojen družbeni red. kjerkoli se je uveljavil je najprej poskrbel za kolektivno osiromašenje družbe, nato pa ekononmsko propadel. Najlepši primer tega je Sovjetska zveza, kjer je komunizem krenil na zmagovti pohod, se utrdil znotraj njenih meja, nato pa zavzel skoraj pol sveta. Zavzetju mu je pomagala tudi Jugoslavija pod vodstvom tovariša Tita. Vse skupaj se je žalostno končalo tako z bankrotom Sovjetske zvaze, kot Jugoslavije. Prav bankrot Jugoslavije smo doživeli tudi Slovenci in si ustvarii svojo lastno državo z namenom, da se morebitnemu ponovnemu bankrotu izognemo. Očitno lekcija ni zalegla.
Žal pa postaja Evropa vse bolj leva, levičarska in danes lahko ugotovimo, da so leve stranke postale skoraj identične s bivšimi komunističnimi partijami celo z boljševizmom, med tem, ko se je ljudsko krščanski blok pomaknil v polje socialdemokracije.
Kmalu bo dosežena kritična točka in Evrpa bo zdrsnila v bankrot.
Nerazumno se širi ateizem in Evropa naravnost drvi v brezbožno materialistično družbo, ki jo kot vabo prodajajo socialisti. Večina inteligence je tako in tako leva, k temu je potrebno dodati kulturnike in sveda tudi novnarstvo, ki ustvarja javno mnenje.
Javno mnenje se ustvarja umatno, brez realne podlage, brez preverajanja dejanskega stanja, ampak z izmišlotinami in pevarami. Tako postaja Orban fašit, ki ogroža Evropo. Če ravno se Evropa duši od beguncev in Orban brani Evropopred nimi je fašist, diktator, ki ogroža demokracijo.
Begunci so prevara, Evropa jih ne potrebuje.
Ti bi naj bili posledica klonializma, ki da je izkoriščal ljudi, ki se niso mogli normalno razvijati, saj so kolonjalisti ropali naravna bogastva in izkoriščali prebivalstvo do te mere, da je obubožalo in sedaj begunci prihahajo v Evropo po plačilo.
A res?
Pogljemo si Afriko. Afirka je ogromen kontinent. Kljub strahovitem naraščanju prebivastva, je še vedno relativno redko poseljena. Afrika razpolaga z bajnimi naravnimi bogastvi. Ima ogrmono neobdelane zemlje, primerne za kmetistvo in venda je najrevneši kontinent in v veliki večini ljudstva v Afriki stradajo. Preden so se kolonije osvobodile, je bila Afrika tudi izvoznica hrane. Danes hrano uvaža. Tukaj je potrebno poudariti, da je pri "osvobajanju " Afrike imela veliko zaslug Jugolavija in tovariš Tito, s pomočjo katrega so Afričani dobili v glavnem socializem in diktatorje po titovi podobi na oblasti. Sedaj pa stradajo in bežijo h kapitalistom v Evropo po pomoč.
Vprašanje pa je, kako dolgo še.
Evropa postaja vse bolj socialistična in najverejtneje ne bo dolgo, ko bo postala podobna Afriki in drugemu nerazvitemu svetu. Na eni strani bodo Evropo popolnma preplavili begunci, ki se ne bodo integrirali in bodo nadaljevali s svojim načinom življenja, kar se že danes vidi po razvitem delu Evrope, kjer se formirajo geti, kjer Evropska kultura nima več vstopa. Vpliv pa je že davno izgubila.
Levičarji prav intenzivno rušijo Evropa, kakršna je bila in kakršna je postala vodilna civilizacija v svetu .
Levičarji intenzivno razkrajajo krščanstvo, eno od osnov na katrem je Evropa postala najuspešnejša družba na svatu.
Razkrajajo tudi kulturo, ki jo je pravzaprav spočelo katolištvo. In končno uničujejo tudi moralo.
Brez vere, brez kulture in brez morale postaja Evropa skrajno ranljiva.
Slovenija je v Evropi fenomen. Je nekaj desetletji pred Evropo, saj se ni odpovedala levičarstvu, socializmu- komunizmu. Smo edina komunistična država v Evropi in lahko ugotavljamo, da vse bolj in bolj zaostajamo za Evropo.
Vzrok za zaostajanje še niso begunci, ampak ateizem, rušenje kulture in morale.
Bližajo se evropske volitve. Uvertura v volitve je bilo glasovanje o Orbanu. Orban je gladko pogorel in zmagali so levičarji in anarhisti, ki rušijo Evropo.
Pričakovati je, da bodo na bližajočih se volitvah krščansko ljudsjke stranke popolnoma poražene in vrata v socailizem v Evropi bodo na stežaj odprta. To ne bo zmaga socaildemokracije, ki je Evropi prinesla mnogo dobrega. To bo zmaga boljševizma in anarhije. To bo zmaga levice, kakršna bo naslednje štiri leta krojila usodo Slovenije.
Slovenci bomo postajale vse boj enaki med enakimi in revnejši med revnimi.
AlojzZ
"So migracije trenutno največji problem Evrope?"
Če odgovarjamo na površini, potem je odgovor: "Ja!"
Če gremo pa v globino, potem so migracije le posledica premajhnega števila otrok EU staroselcev. Oziroma! EU staroselci so se prenehali razmnoževati. Spet se lahko vprašamo: "Le kako je lahko nekdo prepričal EU staroselce, da so se odločili za samomor?" In pa, kdo je ta nekdo ...
Vprašanj je veliko, ko gremo v globino. Na koncu pridemo do Zla, ki ga pa človek z razumom ne more pojasniti.
Teodor
Dejansko je v Evropi 30+%, neintegriranega neevropskega prebivalstva. Prve, druge, tretje... geneacije. Večina jih ima državljanstvo in kahko voli, pa niso zato nič bolj integrirani. Razen za statistike seveda, ko nas prepričujejo, da je priseljencev samo za vzorec.
Priseljevanje je koristno za domačine, mi je rekel nek levičarski prijatelj. A poznaš kakšnega Rimljana? Sem ga vprašal. Ni odgovoril nazaj.
lukaab
priseljenci so problem , povsod so neke meje ! posebej je problem če se križata muslimanska in krščanska kultura in to je dejstvo in zgodovina nas uči ! poglejte višegrajske države etnično homogene z relativno zelo malo priseljencev ampak nikakor iz področja balkana
MEFISTO
"So migracije trenutno največji problem Evrope?
Mar niso?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.