Rodnost v Evropski uniji na zgodovinsko nizki ravni
- 10. 3. 2026 ob 8:41
- 6 komentarjev
Evropska unija vstopa v obdobje izrazitih demografskih sprememb. Podatki Eurostata za leto 2024 razkrivajo, da se je v državah članicah rodilo 3,55 milijona otrok – skoraj polovica manj kot v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Povprečna rodnost, ki znaša 1,34 otroka na žensko, je najnižja, odkar se ti podatki sistematično spremljajo.
Za dolgoročno stabilno število prebivalcev bi morale evropske države doseči rodnost približno 2,1 otroka na žensko, kar pomeni, da je celina že desetletja pod mejo, ki omogoča naravno obnavljanje prebivalstva.
Po podatkih Eurostata stopnje rodnosti v državah EU upadajo že od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja. Na začetku 2000-ih let se je skupna stopnja rodnosti sicer začela nekoliko povečevati, vendar se je ta trend ustavil leta 2010, ko je rodnost dosegla 1,57 otroka na žensko. Nato je sledil padec na 1,51 leta 2013, rahlo povečanje leta 2016 in ponovno zmanjševanje do leta 2020. Po kratkem povečanju leta 2021 se je rodnost ponovno znižala in leta 2024 dosegla zgodovinsko najnižjo vrednost.
Dolgotrajni trend padanja števila rojstev
Največ otrok se je v EU rodilo leta 1964, ko je število rojstev doseglo 6,8 milijona. Od takrat se krivulja skoraj neprekinjeno spušča. Leto 2024 ni izjema – v primerjavi z letom prej je bilo rojstev še za dodatnih 3,3 odstotka manj. Tudi stopnja rodnosti 1,34 predstavlja novo najnižjo vrednost.
Če primerjamo daljše obdobje, vidimo še izrazitejši trend. Leta 1970 je bila splošna stopnja rodnosti v EU 16,4 rojstev na 1000 prebivalcev, leta 1985 je znašala 12,8, leta 2000 pa 10,5. Leta 2024 je padla na 7,9 rojstev na 1000 prebivalcev.
Po letu 2002, ko je število rojstev doseglo 4,36 milijona, se je rodnost za nekaj let nekoliko povečala in vrh dosegla leta 2008 z 4,68 milijona rojstev. Nato je sledil nov val upadanja, z manjšimi začasnimi porasti v letih 2014 in 2016. Leta 2020 je bilo v EU rojenih 4,07 milijona otrok, leta 2021 4,09 milijona, od leta 2022 pa število rojstev ponovno hitro upada.
Velike razlike med državami članicami
Med državami EU izstopa Bolgarija, kjer je rodnost dosegla 1,72 otroka na žensko. Na drugi strani lestvice je Malta z zgolj 1,01. Pod vrednostjo 1,2 so se znašle še Španija, Italija, Grčija, Litva, Estonija in Poljska – države, ki se že soočajo z izrazito demografsko stagnacijo ali celo nazadovanjem.
Med letoma 2023 in 2024 se je rodnost zmanjšala v kar 24 državah članicah. Stabilna je ostala le v Luksemburgu in na Nizozemskem, povečala pa se je samo v Sloveniji.
Med letoma 2023 in 2024 se je rodnost zmanjšala v kar 24 državah članicah.
Slovenija zaradi priseljevanja nad evropskim povprečjem
Slovenija je ena redkih držav, kjer se je rodnost v zadnjem letu rahlo zvišala – z 1,51 na 1,52. Kljub temu statistiki opozarjajo, da to ne pomeni izboljšanja naravnega prirastka. Na SURS poudarjajo, da je število umrlih že več let večje od števila rojenih, zato je rast prebivalstva predvsem posledica priseljevanja.
Starost mater ob rojstvu prvega otroka
V EU je povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka 29,9 leta. Najmlajše matere so v Bolgariji in Romuniji, najstarejše pa v Italiji in Luksemburgu. Slovenija se s povprečno starostjo 29,1 leta uvršča nekoliko pod evropsko povprečje.
Eurostatovi podatki kažejo tudi širši trend: ženske v EU postajajo matere vse pozneje. Povprečna starost ob rojstvu otroka se je med letoma 2001 in 2024 povečala z 29,0 na 31,3 leta. Rodnost pri ženskah, mlajših od 30 let, se zmanjšuje, medtem ko se rodnost pri ženskah nad 30 let postopoma povečuje.
Ko rojevajo matere, ki so rojene v tujini
Približno četrtina vseh otrok v EU se rodi materam, ki niso rojene v državi, kjer živijo. Najvišji delež teh imajo Luksemburg in Ciper. V Sloveniji se 21 odstotkov otrok rodi materam, ki so rojene v tujini, ta delež se postopoma še povečuje.
Demografija kot politično vprašanje
Upad rodnosti je postal pomembna tema političnih razprav. Predstavniki različnih političnih strank opozarjajo, da brez aktivne družinske politike ni mogoče zagotoviti vzdržnosti socialnih sistemov.
Janez Janša izpostavlja nujnost ukrepov, ki bi spodbudili mlade k ustvarjanju družin. Milan Zver poudarja pomen dostopnih stanovanj in boljšega usklajevanja dela ter družine. Matej Tonin opozarja, da stabilne družine predstavljajo temelj družbe, nekdanji minister Janez Cigler Kralj pa dodaja, da morajo mladi imeti občutek varnosti, če naj se odločijo za več otrok. Poudaril je, da je treba podpreti neprofitno informacijo PRO LIFE.
Opozorila iz Cerkvenih vrst
Tudi predstavniki Katoliške cerkve redno opozarjajo na demografske izzive. Škof Andrej Saje poudarja, da je podpora družinam ključna za prihodnost družbe, nadškof Stanislav Zore pa opozarja, da nizka rodnost odraža globlje kulturne spremembe in pomanjkanje zaupanja v prihodnost.
Tudi revija Ognjišče v svojih analizah govori o tako imenovani »demografski zimi«, ki zajema velik del Evrope.
Evropa se stara in hitro
Nizka rodnost pomeni, da se bo delež starejšega prebivalstva v prihodnjih desetletjih še povečal. To bo dodatno obremenilo pokojninske in zdravstvene sisteme ter zmanjšalo število delovno aktivnih ljudi.
Po podatkih Eurostata je skoraj polovica otrok, rojenih v EU leta 2024, prvorojencev (46,6 odstotka). Dobrih 35 odstotkov otrok je bilo rojenih kot drugi otrok v družini, okoli 12 odstotkov kot tretji, približno 6 odstotkov pa kot četrti ali poznejši otrok.
Iskanje rešitev za prihodnost
Evropske države že preizkušajo različne ukrepe – od davčnih spodbud do širjenja mreže vrtcev in izboljševanja pogojev za mlade družine. Demografija postaja eno ključnih strateških vprašanj, ki bo oblikovalo prihodnost Evrope.
Zato je tudi pomembno pri nas, kdo bo vodil državo.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Zapečene testenine po mediteransko
Sveti Marko – evangelist
Vsebina vrečke ministrstva za kulturni boj
Robert Golob ne opravlja niti tekočih poslov več
Prenova tržnice dobila zeleno luč, obeta se upravni spor
Evropski parlament potrdil drastičen načrt za deportacije, levica na nogah
Ekskluzivno za naročnike
Zapečene testenine po mediteransko
Vsebina vrečke ministrstva za kulturni boj
Prihajajoči dogodki
Mučenci med Slovenci – 26
Pohod za življenje 2026: Koper
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
6 komentarjev
Andrej Muren
Vzrok za nizko rodnost ni v materialno slabih pogojih za družine. Nikoli v zgodovini ljudje še niso živeli bolje kot danes. Gre predvsem za komodnost mladih ljudi, v veselju do uživanja, zavračanju odgovornosti do družbe. To so tudi simptomi propadajoče civilizacije, ne naraščajoča revščina kot nekoč v starem Rimu.
Zato različni ukrepi spodbujanja rodnosti (npr. na Madžarskem) niso dali večjih in trajnih rezultatov, ker niso naslavljali pravih vzrokov. Kakp pa jih odpraviti, priznam da ne vem.
Hedonizem očitno zna biti poguben za neko civilizacijo. Upam, da se bodo ljudje osvestili prej, preden bo prepozno.
Saj ne navijam, da bi ženska morala imeti 12 otrok. Zadostovalo bi, da ima v povprečju vsaj dva. Dva otroka pa bi lahko imela vsak zdrava ženska srednjega stanu. Ne pa da ima mlada družina pse namesto otrok.
lukaab
uvaža se tujce, izvaža se slovenske državljane v tujino , to je genocid !ozdravljeni,
Slovenija beleži največje odseljevanje svojih državljanov v zgodovini svoje samostojnosti, začelo se je leta 2012 . v letih 2012-2024 iz države izselilo 88.335 Slovenskih državljanov nazaj se je priselilo komaj 47.715 Slovenskih državljanov. Izgubili smo kar 40.620 Slovenskih državljanov. Če k temu prištejemo in upoštevamo še dnevne delavce migrante, rezidente RS katerih je bilo po podatkih 2020 leta 32.678 po podatkih davčne uprave. Dobimo še slabšo sliko na trgu dela in nasploh na področju Demografske slike Slovenije. Skupno primanjkuje 73.298 Slovenskih državljanov- delovne sile. Katerih Slovenska politika in delodajalci NOČEJO privabiti nazaj v domovino, gre večinoma za poklicni kader, za deficitarne poklice ki so pri nas minimalno plačani in ne- cenjeni.
Seveda izseljevanje v tujino pripomore k statistično nižji brezposelnosti.
Dokler se bomo pogovarjali o minimalni plači bomo pač vsi enaki in enakopravni, srednji sloj bo izginil.
Rekordno je bilo leto 2017 ko je državo zapustilo skoraj 10.000 Slovenskih državljanov. Vzroki za takšna gibanja so znani. Posledica pa je pomanjkanje kadra na vseh ravneh v družbi. Dober gospodar svojega delavca ceni in dobro plača, za opravljeno delo.
Znatno premalo Slovenskih državljanov se vrača v domovino, premalo, da bi ohranjali obstoj Slovenije in naroda in zapolnilo potrebe trga dela,.
In na podlagi zgoraj omenjenih podatkov dobite odgovor zakaj takšno pomanjkanje delovne sile na trgu dela.
Igor Ferluga
Za ilustracijo: v Italiji je pred 10 dnevi na najstarejsem kontinuiranem evropskem festivalu zabavne glazbe Sanremu na grozo stevilnih t.i. "progresivnih" in "urbanih" glasbenih ljubiteljev in obenem ob velikem navdusenju ljudi tako v dvorani Ariston kot širom Italije tesno zmagal napoletanski glasbenik 57 letni Sal da Vinci, ki mu prav zaradi priseganja na glazbeno tradicijo in tradicionalne vrednote v svetu zabavne industrije nikoli ni bilo mehko postlano. Polena pod noge je dobival stalno tudi na Sanremu, saj se je 13 krat zastonj prijavil.
No, letos je koncno dozivel svojo zmagovito potrditev in z ogromno nalezljivega žara, karizme in emocij predstavil svojo zivljenjsko zgodbo in vrednote, za katerimi stoji: Per sempre si ( v njegovem primeru od 15 leta starosti)
https://youtu.be/4Q4Ga2Pb5MY?is=9dO9GG9ctBQJj18G
Zakaj sem to napisal? Ker če tega, kar Sal da Vinci tako srčno predstavlja, ni, če je to videno kot zastarelo in je vse drugo pomembnejse ( karijera, potrosnistvo, zabave, potovanja, fluidnost zvez in eksperimentiranje, feminizem, iskanje spolne identitete ipd), potem nujno sledi demografski zaton.
Igor Ferluga
Kar naprej se vrtimo okoli ustvarjanja pogojev, da se bodo mlajsi pari oz pari v rodni dobi odlocali za otroke. Dejstva oz empirija preteklosti ne potrjujejo tega, da bi bil to odlocilni dejavnik pri nataliteti. Celo obratno, nataliteta je bila visja in je se po svetu visja naceloma v okoljih, kjer so materialni pogoji zivljenja ( mladih) ljudi slabsi.
Evropa je zadnjic prebivalstveno rastla s t.i. baby boom generacijo, rojeno v poznih 50 in v 60 letih prejsnjega stoletja. Morda bi bilo pa tja za pogledat, ce nam je cilj prezivetje starih evropskih narodov in nam predvsem slovenskega, kaj tako razlikuje tisti cas od danasnjega, da je bila takrat rodnost 2 krat visja.
In domnevam, da bomo ugotovili, da se otroci spocenjajo najprej v glavi. Z vrednotami in navadami posameznika in druzine in z druzbeno potrjenostjo/zazeljenostjo teh vrednot, navad in načina zivljenja.
Thor
Da je naša rodnost 1,51 je utvara. To je le število rojstev na območju Slovenije, katerega velik del predstavljajo novorojenčki, ki jih rodijo tuje državljanke (Bosanke, Albanke ...) ali državljanke Slovenije tuje narodnosti. Realna rodnost narodnih Slovencev je blizu 1, namesto 2,1. IZUMIRAMO!
Slovenci (in Evropejci) smo pozabili, da so otroci naše največje bogastvo. Nižja rodnost pomeni pomanjkanje delovne sile, manjšo produktivnost, nazadovanje gospodarske rasti oz. direktno POT V REVŠČINO.
Staranje prebivalstva povečuje delež upokojencev. Že čez nekaj let bo v Sloveniji 100.000 upokojencev več in 100.000 zaposlenih manj. Pokojnine bodo nižje, čakalne dobe v zdravstvu daljše, dolgotrajna oskrba utopija.
Vsak novorojenec je generator zaposlitev v šolstvu, zdravstvu, industriji … Manj otrok pomeni manjši domači trg, manjšo potrebo po vrtcih, izdelkih za otroke, oblačilih, obutvi, hrani, manj vpisov v osnovne šole, manjšo potrebo po otroških zobozdravnikih, pediatrih, šolskih potrebščinah, knjigah, kolesih, računalnikih, številnih storitvah za otroke in mlade. Kasneje manj srednjih šol, fakultet, študentskih sob, stanovanj, avtomobilov … Manj otrok pomeni manj novih idej, inovatorjev in raziskovalcev, počasnejši napredek. Za razvitim svetom ne capljamo le zaradi levih vlad, ampak predvsem ker rodimo premalo otrok.
Predstavniki Katoliške cerkve so del problema. Po desetletjih spanca so se malo prebudili. Če mislijo iskreno, naj ukinejo obvezen celibat in zaprejo vsaj ženske samostane. Tako ali drugače se ti zapirajo sami. Samostani, veroučne učilnice, cerkve in cele župnije. Zamislijo naj se tudi nekateri cerkveno poročeni katoličani, kaj so glede otrok pred Bogom obljubili ob cerkveni poroki in kakšna je realnost. Pa seveda množica katoliških samskih bluzerjev in bluzerk rojenih v 90ih.
Cilj povprečnega katoliškega mladega človeka bi moral biti, da se spoznava v dijaških in študentskih letih, se poroči do 25. leta in ima do 30. leta že 3 ali 4 otroke, ne šele prvega kot zaspana in neambiciozna konkurenca. Ne nakladati, da se ne da.
Peter Klepec
Razlogi zakaj ni otrok so znani in celibat, ter samostani niso med razlogi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.