Katoliška cerkev v Franciji je bila nekoč tako močna, da je veljala za državo v državi. Kristjani so bili tam že v drugem stoletju po Kristusu, kasneje je Francija postala ena od trdnjav svetovnega katolištva. A ob sloviti preteklosti je upad katolištva v državi še toliko bolj izrazit.
Poročilo o spolnih zlorabah s strani duhovnikov in drugih članov Cerkve je še dodatno pretreslo institucijo, ki je bila nekoč steber francoske družbe in kulture. Če je tamkajšnja Cerkev v preteklih generacijah z upadom katolicizma v Franciji (pa tudi pri nas) postala marginalna, je dejstvo, da ni uspela zaustaviti in izkoreniniti spolnih zlorab v svoji sredi pripomoglo k temu, da je postala tudi diskreditirana.
Razkritje razsežnosti spolnih zlorab od srede prejšnjega stoletja v francoski Cerkvi je zopet odtrgalo povoj s težko oprostljive cerkvene rane. Kdor je že kdaj imel kako rano, ve, da je to boleče. Če rana ni primerno oskrbovana se lahko tudi zagnoji in zastruplja tkivo, ki jo obkroža – in to se Cerkvi vsekakor dogaja. Da na dolgoletne rane preslišanih, utišanih in ignoriranih žrtev v vsaki državi posebej počasi daje obliž odgovornosti in priznanja, je velik korak k vračanju verodostojnosti in zaupanja.
Če se je še leta 1960 za katoličane v Franciji opredeljevalo 96 odstotkov prebivalstva, je bilo leta 2018 takšnih le še 32 odstotkov, medtem ko jih je manj kot desetina prihajalo k maši. Že statistika zadnjega obdobja je zelo zgovorna. Od začetka stoletja je število krščenih v Franciji upadlo za polovico, število porok pa še bolj, na približno 40 %.
Posnetek komentarja Tadeje Kreč je na voljo na koncu prispevka.
Če bo poročilo izhodišče za reforme, bi si tudi francoska Cerkev sčasoma lahko opomogla. Religioznost v Franciji namreč na splošno ni upadla, saj prosperira islam. Velik del Francozov pa se ob kulturnih vojnah v državi vrača v konservativizem, kar kaže tudi krepitev desnice.
Francoska Cerkev je že v fazi priznanja, slovenska še ni tam, ker do neodvisne preiskave še ni prišlo.
Težave s soočanjem z resničnostjo tudi pri laikih
A vse je odvisno od razumevanja problematike. Ob tovrstnih razkritjih namreč ni malo teh, ki poročila, ki razkrivajo Cerkvene rane, vidijo kot poskus oslabitve katoliške Cerkve in s tem uničenje ostankov t.i. identitete Francije. Lahko bi rekli, da gre pri soočanju vernih s spolnimi zlorabami za podobno dinamiko kot pri soočanju žrtev in nato okolice z zlorabo, kjer gre od faze zanikanja in gledanja stran in tlačenja, pa do faze soočanja z resničnostjo, priznanja in ukrepanja. Proces bi pri nas lahko primerjali s soočanjem z zločini po drugi svetovni vojni, ki so za našo državo podobna rana kot (sicer mnogo manj številčne) spolne zlorabe za Cerkev. A na obeh področjih velja, da se zločina še po mnogih desetletjih ni jasno obsodilo, da se je gledalo stran, se prikrivalo, skrivalo, se žrtvam ni dalo imen in tako so rane ostale še na mnogih naslednjih generacijah, pa tudi na celotni družbi.
Francoska Cerkev je že fazi v priznanja, slovenska še ni tam, ker do neodvisne preiskave še ni prišlo. Nemci imajo razkritja že za seboj in sedaj v boju med konservativno in liberalno strujo čakajo na ukrepe, ki bodo Cerkev očistili ali pa bo še naprej izgubljala vernike. Te že sedaj množično izgublja.
V Nemčiji je to mogoče natančno spremljati, ker je članstvo v Cerkvi formalno zabeleženo in povezano s plačevanjem cerkvenega davka. Leta 2019 je tamkajšnjo Cerkev zapustilo več kot 270 tisoč ljudi, leto kasneje nekaj deset tisoč manj, a dejstvo je, da Nemška Cerkev v manj kot petih letih izgubi milijon vernikov.
Način (ne)soočanja s spolnimi zlorabami je med vzroki za takšen osip, ki ga beležijo tudi drugod po Evropi. Čeprav bi težko trdili, da bi bile Cerkve brez spolnih škandalov polne, pa so le-ti eden odločilnejših dejavnikov pri odločanju za odhod iz Cerkve, ki se ima za moralno avtoriteto, a se sama, pa četudi v redkih primerih, ne drži svojih moralnih načel. V Franciji je bilo namreč med duhovniki v analiziranem obdobju tri odstotke spolnih predatorjev, kar je manj od deleža, zaznanega npr. v ZDA.
Francoska Cerkev je glede na financiranje podobna slovenski. Za razliko od nemške, ki je podprta z davkom, se mora francoska zanašati skoraj izključno na darove vernikov, a tam država, za razliko od slovenske, plačuje vzdrževanje skoraj vseh cerkvenih zgradb.
A tudi pri duhovnikih se kaže zaton francoske Cerkve. Če je bila v času kolonializma Francija največja »izvoznica« duhovnikov, je danes proces obrnjen. Domačih duhovnikov je vse manj, tujih vse več. Situacija je tukaj drugačna kot pri muslimanih, ki imajo v francoski družbi vse več verskih voditeljev, njihova vloga pa narašča. Trk vrednot in kultur tako postaja vedno očitnejši.
Pri nas lahko najdemo številne vzporednice s stanjem v Franciji. Verniki so tudi pri nas ob poročilih o spolnih zlorabah ogorčeni, močno prizadeti, izdani, tudi prestrašeni. Soočijo se z notranjim konfliktom, v katerem je potrebno zločin obsoditi.Tudi pri nas se soočamo z usihanjem krščanstva, nesposobnostjo očiščenja spolnih zlorab v Cerkvi in naraščajočih kulturnih konfliktov. Tako kot Francija smo na prelomu, le z nekaj več časa.
Če se je še leta 1960 za katoličane v Franciji opredeljevalo 96 odstotkov prebivalstva, je bilo leta 2018 takšnih le še 32 odstotkov,
++++
Ni vsega kriva RKC. Velik del odgovora se skriva v magični besedi: Hollywood. Tega vodijo satanisti in zastrupljajo ves svet. Tudi RKC.
https://duckduckgo.com/?q=satanism+in+hollywood&t=brave&iax=videos&ia=videos
Zlo/satan hoče zasužnjiti ves svet. To je vidno vsepovsod.
Upadnje vernosti in pomena RKC v Franciji ne gre kar enostavno povezovati s pedofilijo. Vedeti moramo, da je bila RKC krvavo preganjana že v času francoske revolucije začenši l 1789. Vzrokov je bilo več, npr njena podpora monarhiji, nikakor pa ne pedofilija. V !9. st. je liberalna Francija, kot prva v Evropi, izvedla popolno ločitev Cerkve od države. Zato je že pred 2. sv, vojno bila Francija precej razkritjanjena in posledično brez naravnega prirasta prebivalstva. Zato je že takrat odpirala meje za priseljence. Širokogrudno je sprejemala ruske begunce pred komunizmom in preganjane Armence iz Turčije. Največ ekonomskih priseljencev je bilo Italijanov, tja je odšlo rudarit tudi precej Slovencev.
Pedofilja se potencira in precenjuje, ko gre za RKC. Nič pa se ne omenja pedofilije med učitelji, vzgojitelji, športnimi vaditelji, čeprav je prav med temi morda še pogostejša kot med duhovniki.
Usihanje vernosti v Sloveniji ima veliko vzrokov. Medijsko obrekovanje RKC se je začelo že pred 130 leti, hkrati s pojavom liberalne stranke. Ne pozabimo na pobijanje duhovnikov s strani komunistov med vojno in po njej in oblastno šikaniranje RKC, ki je trajalo vse do l 1990. Sistematska medijska gonja v prevladujočih medijih se tudi po osamosvojitvi nadaljuje je in celo stopnjuje. V tem vzdušju je treba jemati trditve posameznikov, da so bili pred 20, 30 in celo 50 leti “žrtve” pedofilskih duhovnikov z veliko rezervo. Ob hujskanju medijev je to postalo nekakšna moda in možnost za izsiljevanje denarnih odškodnin . Menim da redki dokazani primeri pedofilskih duhovnikov v Sloveniji niso bistveni za upad vernosti.
220.000 zlorabljenih je zate potenciranje??! Zblojen si do amena. Sram naj te bo. Prav zanima me kako bi reagiral, če bi kak pater tvojega mulčka malo pobožal med nogami…
Frdamani obrambni mehanizmi vas pobožnežev. Se pravi, po tvojem, če so spolni predatorji med učitelji in trenerji, potem so lahko tudi med vašimi nepotešenimi farji?? Sramotno razmišljaš. Pa še to-a ni zanimivo, da pedofilčke iz vrst učiteljev ali trenerjev dobijo, obsodijo in zašijemo, le tisti med klerikalno bando so nedotakljivi?? Zanimivo, ne? Ker je cerkev sistemski kriminalni obrat, ki lastne zločince celo ščiti! In potem se šele čudiš, da odstotek vernikov upada…
Izključiti!
Bojim pa se, da je to francosko poročilo napihnjeno v nebo. Vodja te ‘neodvisne’ komisije je protikakoliško nastrojeni socialist z rdečim emblemom na suknjiču, orodje v rokah protikatoliških prostozidarjev francoskih socialistov.
Poročilo ima samo en namen – uničevati katoliško Cerkev. To poročilo je ‘namještalica’. Pristriči peruti potujoči Cerkvi. En kup predvidevanj in zavajanj je v tem poročilu.
S zvijačo očrniti Cerkev. Pridi sveti Duh.
Se strinjam. Mislim, da za tem stoji Levica. Naša. Meščeva. Tam nekje zgoraj so pa infiltrirani Kardelj, Kraigher in Dolanc. Zamaskirani delujejo med svetim Rupnikom in svetim Rožmanom. Bog jim odpusti njihove grehe.
Avtor omenja Nemčijo, kjer se da (zaradi cerkvenega davka) natančno spremljati, koliko je bilo izstopov iz katoliške cerkve. Prav tako obstajajo podatki tudi za evangeličansko. Zanimivo bi bilo videti primerjavo!
Dejstvo je tudi, da je precejšnji del pedagoškega kadra v izobraževalnem sistemu ateistov in nagnjenih v levo, ki s svojim odklonilnim odnosom do cerkve in krščanske vere močno razkrajajo krščanske vrednote in s tem signalom precej škodujejo mlajšim generacijam v sklopu svojega poslanstva. Ta pojav pa pravtako prispeva k upadanju interesa do pripadnosti cerkvi in krščanski veri, za levičarje je pa splošno znano, da že od nekdaj sovražijo vse, kar je povezano z cerkvijo in njenim poslanstvom, poglejte si samo
pri nas skrajno levičarsko stranko združeno levico, ostale kulovke ji pa slepo in pridno sledijo.
Filip, kako hitro za svinjarije ki so jih počeli nekateri duhovniki okrivite levičarje in šolnike. Veste, temu rečemo laž. Mar so šolniki in levičarji pošiljali otroke k tem duhovnikom? Ne, pošiljali so jih verni starši, ki so absolutno zaupali tem duhovnikom. Slednji pa s svojimi nagnusnimi dejanji niso prevarali le starše, temveč so za vedno škodili otrokom! In povrh škofje že leta in leta prikrivajo te svinjarije. Seveda se bom strinjal z vami, da levičarjem in ateistom v svoji propagandi takšna nagnusna dejanja pridejo prav. Kar ne pomeni, da se niso zgodila in da jih mora cerkev pometati pod preprogo.
Jože, vse je to dejstvo, kar sva si povedala, vendar jaz sem še pozabil obsoditi za mene tudi zelo mračnjaška kazniva dejanja duhovnikov, ki bi jih moral Vatikan brez zadržkov strogo sankcionirati, še prej pa preprečiti, ker pa je cerkev do neke mere dejanja prekrivala in tudi razumljivo sodiša niso mogla opraviti svojega poslanstva tako, kot bi morala.
S tem osebno nimam nobenih težav, kot rečeno, tudi jaz omenjena dejanja najostreje obsojam.
Res pa je tudi, da vse ne moremo metati v en koš,
kajti vera uči povsem nekaj drugega in upam, da to tudi ti veš, neglede na tvoj odnos do cerkve in krščanske vere, drugače pa menim, da prav razmišljaš, zato pa vso spoštovanje do tebe.
Jože, nisem okrivil šolnike in ostale za to, o čemer govoriš, ampak za nestrpnost in sovražno nastrojenost do cerkve in krščanske vere, jih kar nekaj še kako dobro poznam v naši regiji, to me med ostalim tudi zelo skrbi.
Cerkev, leglo hipokrizije in razvrata.