Analiza BS: Golob prevzema Slovenijo v izvrstni gospodarski kondiciji
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob skorajšnjem prevzemu oblasti s strani nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba velja nekaj besed nameniti tudi temu, v kakšnem stanju je pravzaprav Slovenija in kakšni ekonomski izzivi bodo v prihodnjih mesecih čakali novo vlado.
Sodeč po zadnjih ekonomskih analizah je gospodarsko stanje v Sloveniji izjemno ugodno. Do sedaj zbrani podatki kažejo, da se odlična gospodarska gibanja nadaljujejo in da je bila Slovenija lani, pa tudi v prvem četrtletju letošnjega leta, izjemno uspešna.
Bolj negotove so napovedi za prihodnost. Tudi naše države pri napovedih ni obšla negotovost glede razvoja situacije v Ukrajini. Marca se je tako (nepresenetljivo) občutno poslabšala gospodarska klima, saj potrošnike močno skrbijo podražitve cen energentov in vse višje cene hrane.
Vendar pa njen upad trenutno ne kaže na obdobje hujše recesije, temveč bolj na obdobje nestabilnosti, ko se bodo morale v finančnih sistemih vzpostaviti nova ravnovesja, ki bodo upoštevala dvig nekaterih cen.
O tem, kako negotovi so trenutno gospodarski časi, priča včerajšnja zaustavitev dobav ruskega plina Poljski in Bolgariji. Ob tem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zatrdila, da so bili na ta scenarij pripravljeni. Toda zgolj nekajurna prekinitev je povzročila, da se je cena zemeljskega plina na nizozemskem vozlišču TTF v primerjavi z včerajšnjo ceno povzpela za 21 odstotkov. Prav izogibanje takšnim šokom pa bo ena ključnih nalog za evropsko, pa tudi slovensko politiko v prihodnjih mesecih.
Kot ugotavlja ta mesec objavljena analiza Banke Slovenije, se morebitno slabšanje ekonomskih razmer za zdaj ne kaže še v nobenem od objektivnih kazalnikov, je pa občuten padec gospodarske klime. Ta se je v marcu v primerjavi s februarjem znižala za 5,2 odstotne točke.
Toda ta upad je mnogo manjši kot ob začetku preteklih recesij, kar nakazuje na to, da gospodarski akterji ocenjujejo, da nam ne grozi obdobje hujše recesije, ampak bolj upočasnitev trenutno ugodnih gospodarskih gibanj.
Po napovedih Banke Slovenije naj bi Slovenija v prvem četrtletju letošnjega leta dosegla 1-odstotno gospodarsko rast.
Covidna kriza je močno zaznamovala evropsko gospodarstvo. Prav vse evropske države so se v tem času spopadle z upadom gospodarske rasti, ki se je za tem začela vračati v stare tirnice.
Trenutne ugotovitve kažejo, da je Slovenija to obdobje prestala odlično. Njen BDP je namreč v tem trenutku visoko nad predkrizno ravnjo. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bil njen BDP v primerjavi z zadnjim predkriznim kvartalom leta 2019 višji kar za 6,6 odstotka.
Poročilo BS ob tem navaja, da se je v tem času povprečni BDP evrskega območja povečal le za 3 %, v nekaterih slovenskih trgovinskih partnericah, kot so Nemčija, Avstrija in Hrvaška pa celo nekoliko zmanjšal.
Na koncu lahko tako ugotovimo, da je bilo slovensko gospodarstvo v pandemiji sicer močno prizadeto, vendar pa manj kot drugje v evrskem območju. Leta 2020, ko so bili ukrepi zoper širjenje virusa najhujši, je BDP v Sloveniji upadel za 4,2 %, medtem ko je bilo krčenje na ravni evroobmočja s 6,4 % še občutnejše.
Slovenija je tako predkrizno raven BDP ujela eno četrtletje prej kot evrsko območje.
Glede na do sedaj zbrane podatke je bila gospodarska rast lani v Sloveniji kar 8,1 odstotka, medtem ko je bila ta v evrskem območju le 5,4 odstotna.
Ugodni ekonomski kazalci se kažejo tudi na trgu dela. Medletna rast zaposlenosti se je po ugotovitvah BS začetku leta še okrepila. Povečevanje števila delovno aktivnih izvira tako iz zniževanja brezposelnosti, prehajanja oseb iz neaktivnosti v aktivnost pa tudi zaposlovanja tuje delovne sile.
Ob ohranjanju visoke zaposlenosti imajo podjetja čedalje večje težave pri zaposlovanju. Po po podatkih SURS je v Sloveniji v tem trenutku prostih več kot 22.900 delovnih mest, kar je največ do sedaj. Po podatkih ZRSZ podjetja najbolj iščejo delavce za preprosta dela.
Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjšala na okoli 64.783 brezposelnih oseb, kar je za 26,4 odstotka manj kot pred enim letom, in je druga najnižja v zgodovini.
Trenutni gospodarski trendi so, kot izhaja iz poročila, izjemno ugodni. A ni zagotovila, da ne bomo že v kratkem priča težavni zaostritvi razmer.
Če bi se v luči ukrajinske krize zgodilo drastično poslabšanje v geopolitičnih odnosih, bi to namreč lahko močno zavrlo močno medletno rast mednarodne menjave, ki raste že vse od lanskega marca. Po opažanju SURS-a so številna podjetja v marcu močno znižale ocene pričakovanega izvoza v prihodnjem trimesečju.
V primeru hujše krize bi sicer Slovensko gospodarstvo le to pričakalo bistveno bolje pripravljeno kot leta 2008 saj je zasebni sektor po ocenah BS le malo zadolžen. Nizka ostaja tudi zadolženost gospodinjstev in je močno pod povprečjem evrskega območja.
Prav danes je vlada obravnavala tudi letošnjo napoved gospodarske rasti. Povečana tveganja v mednarodnem prostoru se že poznajo tudi na gospodarskih napovedih. Septembra lani je UMAR Sloveniji napovedal gospodarsko rast v višini 4,7 odstotka, po njegovi zadnji napovedi pa naj bi bila le ta za pol odstotne točke manjša, in sicer 4,2 odstotka.
https://twitter.com/UMAR_si/status/1519641339012472833
Sodeč po zadnjih ekonomskih analizah je gospodarsko stanje v Sloveniji izjemno ugodno. Do sedaj zbrani podatki kažejo, da se odlična gospodarska gibanja nadaljujejo in da je bila Slovenija lani, pa tudi v prvem četrtletju letošnjega leta, izjemno uspešna.
Bolj negotove so napovedi za prihodnost. Tudi naše države pri napovedih ni obšla negotovost glede razvoja situacije v Ukrajini. Marca se je tako (nepresenetljivo) občutno poslabšala gospodarska klima, saj potrošnike močno skrbijo podražitve cen energentov in vse višje cene hrane.
Vendar pa njen upad trenutno ne kaže na obdobje hujše recesije, temveč bolj na obdobje nestabilnosti, ko se bodo morale v finančnih sistemih vzpostaviti nova ravnovesja, ki bodo upoštevala dvig nekaterih cen.
O tem, kako negotovi so trenutno gospodarski časi, priča včerajšnja zaustavitev dobav ruskega plina Poljski in Bolgariji. Ob tem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zatrdila, da so bili na ta scenarij pripravljeni. Toda zgolj nekajurna prekinitev je povzročila, da se je cena zemeljskega plina na nizozemskem vozlišču TTF v primerjavi z včerajšnjo ceno povzpela za 21 odstotkov. Prav izogibanje takšnim šokom pa bo ena ključnih nalog za evropsko, pa tudi slovensko politiko v prihodnjih mesecih.
Gospodarska rast se bo upočasnila
Kot ugotavlja ta mesec objavljena analiza Banke Slovenije, se morebitno slabšanje ekonomskih razmer za zdaj ne kaže še v nobenem od objektivnih kazalnikov, je pa občuten padec gospodarske klime. Ta se je v marcu v primerjavi s februarjem znižala za 5,2 odstotne točke.

Toda ta upad je mnogo manjši kot ob začetku preteklih recesij, kar nakazuje na to, da gospodarski akterji ocenjujejo, da nam ne grozi obdobje hujše recesije, ampak bolj upočasnitev trenutno ugodnih gospodarskih gibanj.
Po napovedih Banke Slovenije naj bi Slovenija v prvem četrtletju letošnjega leta dosegla 1-odstotno gospodarsko rast.
BDP visoko nad predkrizno ravnijo
Covidna kriza je močno zaznamovala evropsko gospodarstvo. Prav vse evropske države so se v tem času spopadle z upadom gospodarske rasti, ki se je za tem začela vračati v stare tirnice.
Trenutne ugotovitve kažejo, da je Slovenija to obdobje prestala odlično. Njen BDP je namreč v tem trenutku visoko nad predkrizno ravnjo. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bil njen BDP v primerjavi z zadnjim predkriznim kvartalom leta 2019 višji kar za 6,6 odstotka.
Poročilo BS ob tem navaja, da se je v tem času povprečni BDP evrskega območja povečal le za 3 %, v nekaterih slovenskih trgovinskih partnericah, kot so Nemčija, Avstrija in Hrvaška pa celo nekoliko zmanjšal.

Na koncu lahko tako ugotovimo, da je bilo slovensko gospodarstvo v pandemiji sicer močno prizadeto, vendar pa manj kot drugje v evrskem območju. Leta 2020, ko so bili ukrepi zoper širjenje virusa najhujši, je BDP v Sloveniji upadel za 4,2 %, medtem ko je bilo krčenje na ravni evroobmočja s 6,4 % še občutnejše.
Slovenija je tako predkrizno raven BDP ujela eno četrtletje prej kot evrsko območje.
Glede na do sedaj zbrane podatke je bila gospodarska rast lani v Sloveniji kar 8,1 odstotka, medtem ko je bila ta v evrskem območju le 5,4 odstotna.

Brezposelnost na ravni leta 2008
Ugodni ekonomski kazalci se kažejo tudi na trgu dela. Medletna rast zaposlenosti se je po ugotovitvah BS začetku leta še okrepila. Povečevanje števila delovno aktivnih izvira tako iz zniževanja brezposelnosti, prehajanja oseb iz neaktivnosti v aktivnost pa tudi zaposlovanja tuje delovne sile.
Ob ohranjanju visoke zaposlenosti imajo podjetja čedalje večje težave pri zaposlovanju. Po po podatkih SURS je v Sloveniji v tem trenutku prostih več kot 22.900 delovnih mest, kar je največ do sedaj. Po podatkih ZRSZ podjetja najbolj iščejo delavce za preprosta dela.
Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjšala na okoli 64.783 brezposelnih oseb, kar je za 26,4 odstotka manj kot pred enim letom, in je druga najnižja v zgodovini.

Obeti za prihodnje
Trenutni gospodarski trendi so, kot izhaja iz poročila, izjemno ugodni. A ni zagotovila, da ne bomo že v kratkem priča težavni zaostritvi razmer.
Če bi se v luči ukrajinske krize zgodilo drastično poslabšanje v geopolitičnih odnosih, bi to namreč lahko močno zavrlo močno medletno rast mednarodne menjave, ki raste že vse od lanskega marca. Po opažanju SURS-a so številna podjetja v marcu močno znižale ocene pričakovanega izvoza v prihodnjem trimesečju.
V primeru hujše krize bi sicer Slovensko gospodarstvo le to pričakalo bistveno bolje pripravljeno kot leta 2008 saj je zasebni sektor po ocenah BS le malo zadolžen. Nizka ostaja tudi zadolženost gospodinjstev in je močno pod povprečjem evrskega območja.
Prav danes je vlada obravnavala tudi letošnjo napoved gospodarske rasti. Povečana tveganja v mednarodnem prostoru se že poznajo tudi na gospodarskih napovedih. Septembra lani je UMAR Sloveniji napovedal gospodarsko rast v višini 4,7 odstotka, po njegovi zadnji napovedi pa naj bi bila le ta za pol odstotne točke manjša, in sicer 4,2 odstotka.
https://twitter.com/UMAR_si/status/1519641339012472833
Povezani članki
Zadnje objave

Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih
7. 12. 2023 ob 19:21

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56
Ekskluzivno za naročnike

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56

Domovina 126: Pedro Opeka – Miklavž z Madagaskarja
6. 12. 2023 ob 11:25
Prihajajoči dogodki
DEC
08
Sklep jubilejnega Grozdetovega leta
10:00 - 11:30
DEC
08
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
10 komentarjev
Stajerska2021
Kljub vsem škodoželjnim komentarjem je glavno, da imamo SVOBODO. Sicer smo jo imeli že prej, vendar razvajeni levičarji bi imeli svobode več, seveda samo za svoje neskončne potrebe. Motilo jih je samo to, da je bila SVOBODA za vse. To pa se po komunističnih merilih - kaznuje.
Zato bo ponovno SVOBODA samo za tiste, ki so prvorazredni. Mi, drugorazredni bomo smeli delati in polniti malho, da bodo prvorazredni uživali svoje nazaj priborjene večne "pravice".
SVOBODA - seveda, za vsakega drugačna.
rasputin
Janša je že nasadil novo vlado oziroma Slovence, ker ni podaljšal regulacije cen goriv, čeprav se položaj v ničemer ni spremenil. S tem je znatno okrepil inflacijsko spiralo, saj gorivo vpliva prav na vse druge cene.
Kot kaže, Janša zdaj deluje po načelu: za mano potop.
To je žal njegov potuhnjne in škodoželjen značaj. Zaradi tega značaja je tudi izgubil volitve. In to že drugič. Prvič je spodnesel direktorski stolček v Mercatoju Jankoviču, ki ga je nato premagal na volitvah, zdaj pa ga je na volitvah premagal Golob, ki mu je tudi spodnesel direktorski stolček. Tretjič verjetno ne bo več imel priložnosti, da bo spodmikal direktorske stolčke sovražnim kadrom.
Zakaj to Janša počne? Mogoče se odgovor skriva v tisti basni, ko je škorpijon prosil žabo, če ga pelje čez reko. Dobrotljiva žaba pa mu reče, da se boji, da jo bo pičil. Škorpijon jo potolaži, češ ne bom te pičil, ker bova potem oba potonila in umrla.
Žaba mu je verjela, ga vzela na hrbet in zaplavala v reko. Ko sta bila sredi reke, pa je škorpijon pičil žabo.
Ta ga je v zadnjih zdihljajih vprašala: "“Zakaj si me pičil? Zdaj bova oba umrla."
Škorpijon pa je odvrnil: "Takšna je moja narava."
Teodor
Slovenci ne cenijo takšnih rezultatov, oziroma celo menijo, da jim pripadajo sami po sebi. Bolj pomembno je kdo se bojuje proti fašizmu.
Golob bo imel težko delo, cel mandat se bo moral boriti proti nevarnosti desne diktature in za to porabiti velika finančna sredstva, ki mu jih bodo na srečo pomagali prerazporediti v inštitutu 8. marec. Če se bo dovolj odločno boril in za to uporabil vsa razpoložljiva orožja, kot so recimo povečanje davkov, zmanšanje plač in predvsem eliminiranje medijev, ki podpirajo fašiste, potem bo na koncu nagrajen z še enim mandatom.
helena_3
Golob bo imel težko delo, ko bo zmanjkalo penezov, ki mu jih je zapustil Janša ...
Rokc5
Tako kot je druga Janševa vlada z ZUJF-om rešila Slovenijo v letih 2011 ter 2012 (in je ZUJF ohranila Bratuškova), je isto potezo povlekel Janša tudi sedaj in ohranil gospodarski potencial. Porezal je javni sektor in znižal izplačila in zato ga Ljubljančani še vedno krivijo da je "klical" Trojko, ker so Janševi ukrepi predvsem zatrli paradržavne mahinacije ter odtekanje iz proračuna, kar je koristilo predvsem omrežjem v Ljubljani. Tranzicijska levica je nato preko "vstaj" in nato Bratuškove (ki je mimogrede za milijardo delnic NKBM okradla Slovence - izbrisala njihovo premoženje), zminirala prihod Trojke, odstavila direktorja DUTB Torbjörna Månssona ter z dragimi dolarskimi krediti rešila leve tajkune. Rast iz obdobja od leta 2013 naprej pa gre na rovaš izvoza ter dela privat sektorja. Na valu tega sta nato jahala še Cerar ter Šarec.
Razlika, ki jo vidim danes je, da je privat sektor izjemno močan pa tudi EU ne bo dopustila mahinacij z evropskimi sredstvi (večina projektov je nastavljenih in ne moreš EU sredstev prekanalizirati drugam), tako da je morebitna "nova LDS" glede tega v bistveno večjih težavah in ne bo mogla harati kot v obdobju 1994-2004.
Kraševka
Dobro povedano. Bratuškova nas je res OKRADLA, zaradi sanacije bank in omogočala TAJKUNOM, da so obdržali svoje imetje. Slovencem laže, da nas je rešila, v bistvu nas je okradla - nas posameznike in škodovala državi Sloveniji, ker so jo tajkuni lahko popolnoma ožemali in denar prelivali v tuje sklade po vsem svetu. Tistim posameznikom, ki smo svoj denar vložili v DOMAČE BANKE, pa nam je IMETJE ZBRISALA. Kdor se s krajo razglaša za JUNAKA, je res zelo nevaren, ko pride na oblast!
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Ne obremenjujmo se z aktualno situacijo: saj - volitve s 24.4.2022 bodo takointako RAZVELJAVLJENE !
Jaz osebno POZIVAM TUDI AKTERJE TISTIH SLOVENSKIH POLIT STRANK,
KI SO SODELOOVALE V VOLITVAH - naj v DZ naše R. Slovenije VLOŽIJO ZAHTEVE
ZA URADNO REVIZIIJO POSTOPKOV IZVEDBE TEH VOLITEV.
Doslej zaznanih nepravilnosti (neožigosane glasovnice itd. ) v izvedbi volilnih postopkih je bilo preveč, da bi bile te volitve lahko - veljavne. Mar ne?
L.r.
Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan
AlojzZ
"volitve s 24.4.2022 bodo tako in tako razveljavljene" Ja, lepa želja. Pa bo rezultat volitev, če bodo razveljavljene, kaj drugačen? Reklama za Goloba je bila silovita, še Janezovi mediji so imeli vsak dan kake tri članke o njem. Več kot o Janezu, drugih z desne pa sploh niso omenjali. Govorim o desnih, Janezovih medijih.
Kraševka
Kepic-Kerin, pridružujem se vašemu predlogu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.