Škof v Kopru odslej dr. Peter Štumpf. Škof dr. Jurij Bizjak v nagovoru: »Pšenica in ljuljka morata rasti skupaj do žetve!«

Erika Ašič

1. 2. 2025 ob 17:44
2 komentarja

Umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, 1. 2. 2025. Foto: Tomaž Primožič / F. A. BOBO.

Slovenija

Danes je bil za novega ordinarija Škofije Koper umeščen dosedanjo škof škofije Murska Sobota, dr. Peter Štumpf. Umestitev je bila med slovesno sveto mašo ob 10. uri v koprski stolnici.

Novega škofa je sprejela množica duhovnikov, redovnikov in redovnic ter vernikov, predstavnikov iz političnih in družbenih vrst ter vernikov in vernic. Umestitve škofa Petra Štumpfa se je udeležil nuncij Jean Marie Speich in tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, pa tudi Štumpfovi sorodniki – sestra Doroteja z možem Dragom in Monika z možem Danijelom, nečakinje, sorodniki in rojaki iz soboške škofije.

Po prihodu v cerkev je sledil obred umestitve škofa Petra. Škofijski kancler g. dr. Janez Jurij Arnež je vsem prisotnim pokazal papeško bulo imenovanja in jo prebral. Sledil je obred izročitve pastorala, ko je dosedanji škof msgr. dr. Jurij Bizjak predal škofovsko palico novoimenovanemu škofu msgr. Petru Štumpfu.

»Odrini na globoko in vrzi mreže na lov!«

Med pridigo je novega škofa nagovoril dosedanji škof Jurij Bizjak. Zaželel mu je dobrodošlico, dobro počutje in uspešno delo. Poudaril je, da ga koprska škofija sprejema z velikim veseljem. V nagovoru mu je orisal bolj puščavsko stanje koprske škofije v primerjavi s cvetočo murskosoboško škofijo ter mu zaželel poguma. Med drugim je Bizjak dejal: »Dragi brat Peter. Prihajaš iz škofije, ki je vzorno urejena in cvetoča, in sprejemaš škofijo, ki je v zadnjem desetletju v mnogih pogledih, kot rečeno, lezla navzdol. Sprejemaš škofijo, ki potrebuje nov zagon in kliče po pastirju, 'ki pozna svoje ovce in one poznajo njega' (Jn 10,14). Skrajni čas je bil, da je sveti oče našel moža, ki bo tokove škofije obrnil navzgor, da je našel pastirja, ki bo ne samo varoval zdravih in krepkih, ampak bo tudi klical razkropljene in iskal izgubljene, ki bo zdravil bolne in krepil betežne, pastirja, ki bo pripeljal v stajo tudi tiste, ki niso iz tega hleva, da bodo poslušale njegov glas in bo ena čreda, en pastir (Prim. Jn 10,16).'Odrini na globoko in vrzi mreže na lov!' (Lk 5,4). Na Gospodovo besedo jih vrzi, tudi če te kakšna izkušnja zadržuje, da bi jih vrgel. 'Nebeško kraljestvo je namreč podobno mreži, ki so jo vrgli v morje in je zajela ribe vsake vrste. Ko se je napolnila, so jo potegnili na breg in so sedli ter odbrali dobre v posodo, slabe pa pometali proč' (Mt 13,47-48). Pšenica in ljuljka morata rasti skupaj do žetve! (Mt 13,24-30).«

Škof dr. Jurij Bizjak je svoje poslanstvo škofa opravljal od leta 2012. Vir: Shutterstock

Umestitev novega koprskega škofa je popestril stolni pevski zbor Štefan Kovač, okrepljen z zborom Sončna pesem in z drugimi pevci cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre. Zborovodja je bil Miran Bordon. Na druge največje orgle v Sloveniji, ki jih imajo v koprski stolnici, je slovesno ubiral tipke Mirko Butkovič.

Pastoralno delo se začenja

Škof Štumpf bo že takoj začel s pastoralnim delom. V nedeljo, 2. februarja ob 10.00, bo daroval sveto mašo v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Istega dne ob 16.00 bo z redovnicami in redovniki daroval sveto mašo na Sveti Gori.

Njegov prvi pastoralni obisk v novi škofiji pa bo že v torek, 4. februarja, ko bo obiskal Škofijsko gimnazijo Vipava in tam blagoslovil kapelo, v kateri se zbirajo dijaki te gimnazije.

Ob delu koprskega škofa bo škof dr. Peter Štumpf opravljal tudi nalogo apostolskega administratorja Škofije Murska Sobota dokler tam ne bo imenovan nov škof.

Četrti koprski škof

Peter Štumpf je četrti škof obnovljene in povečane koprske škofije. Leta 1977, ko se je škofija Koper razdružila s Škofijo Trst, je prvi škof postal dr. Janez Jenko, deset let kasneje ga je nasledil msgr. mag. Metod Pirih. Dr. Jurij Bizjak je postal škof ordinarij Škofije Koper leta 2012. Sveti oče Frančišek je 29. novembra na to mesto imenoval dosedanjega soboškega škofa dr. Petra Štumpfa.

Del nagovora novega koprskega škofa Petra Štumpfa

»/.../ Pred tremi leti, ko je sobrat škof Jurij svetemu očetu Frančišku sporočil, da je dopolnil svojo dobo apostolstva na apostolskem sedežu v Kopru, smo čutili, da se bo ta doba nekoliko podaljšala. Moči je bilo pri škofu še dovolj. Tega smo bili veseli. Čutili smo se varne in gotove ob svetopisemski in življenjski modrosti škofa Jurija. Svojo škofijo je popeljal do častitljivega jubileja: 1500-letnice prihoda sv. Nazarija v Koper, leto poprej pa do prvega medverskega Foruma za mir na Balkanu.

Skoraj petindvajset let je škof Jurij – najprej kot pomožni in nato kot krajevni škof – z duhovniki, diakoni, redovniki, redovnicami, laičnimi sodelavci, s katoličani in z drugače verujočimi, tudi z ljudmi raznih prepričanj, veliko storil za povezanost pri iskanju in utrjevanju skupnih vrednot življenja in vere, ki so temeljne vsaki človeški osebi.

Hvala, dragi škof Jurij, da ste srčno in modro vodili koprsko škofijo ter nas danes nagovorili in opogumili. Ostajate v svoji škofiji. Tega smo zelo veseli. Kot se je Jozue naslonil na Mojzesa, ki mu je v vodstvo izročil izvoljeno ljudstvo, se tudi jaz lahko naslonim na vašo dušo, vaše srce in vašo modrost.

Papež Frančišek se je obrnil name in me povprašal, ali ljubim Gospoda Jezusa. Sporočil sem mu: »Sveti oče, ti veš, da ga ljubim«. Nato mi je naročil: »Pasi ljubljeno Gospodovo čredo v koprski škofiji.« Opasal me je s pokorščino in me iz Murske Sobote odvedel v Koper. Njegovo voljo sprejemam kot svojo in mu še naprej obljubljam spoštovanje, pokorščino in edinost. V Koper prihajam s preprostim srcem in zaupljivo vero v Jezusa in Marijo. Prihajam v svetem letu. Kot romar upanja vas vse ponižno prosim, da mi pomagate vsakodnevno bolj iskreno in ljubeče odgovarjati Gospodu Jezusu: »Ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21, 17) Samo skupaj lahko rastemo v ljubezni do Jezusa in tudi drug do drugega. Potrebujemo drug drugega – zelo potrebujemo.

Gospodu apostolskemu nunciju v Republiki Sloveniji msgr. dr. Jean Marie Speich se zahvaljujem za očetovsko molitev, opogumljanje in pomoč pri prevzemu koprske škofije. Brate škofe prosim za potrpežljivost z menoj, za utrjevanje vezi s papežem, za roko solidarnosti in vsakodnevno molitev drug za drugega. Iz srca hvala za vašo bratsko prisotnost tudi danes, na začetku mojega služenja v koprski škofiji. Edinost med škofi je moč Cerkve, ki daje upanje ljudem. Zelo se veselim naših prihodnjih srečanj v blagor božjega ljudstva.

Moj duhovni poklic se je začel v družini očeta Jožefa in mame Genovefe ob sestrah Doroteji in Moniki in se oblikoval v salezijanski družini sv. Janeza Boska, ki je v molitvi 'očenaša' predlagal življenjsko smer svojim salezijancem. Zame to pomeni: Vedno in povsod slaviti Očeta, ki je v nebesih; vztrajno iskati njegovo voljo; z veseljem oznanjati kraljestvo evangelija; pogumno braniti življenje in dostojanstvo vsakega človeka – in njegovo pravico do kruha; vsakodnevno odstranjevati zamere in ovire do odpuščanja; in v sebi zatirati skušnjave posvetnosti in privilegijev.

Potrebujem vašo pomoč. Vabim k dialogu in sodelovanju predstavnike družbenega, kulturnega in znanstvenega delovanja. Skupaj lahko veliko dobrega naredimo za naše ljudi. Prihajam iz soboške škofije, kjer smo skrbno gojili prijateljstvo, molitev, pogovore in druge oblike solidarnosti med občestvi različnih Cerkva in pripadniki drugih narodnosti. Dobrega Boga prosim za blagoslov, naj se tako nadaljuje v koprski škofiji – tudi z brati in sestrami iz Pravoslavne Cerkve in verniki Islamske skupnosti.

Hvaležen sem mojim dragim duhovnikom iz soboške škofije, zvestim vernikom in velikima prijateljema – škofu Evangeličanske Cerkve v RS mag. Leonu Novaku in superintendentu Binkoštne skupnosti v RS dr. Danielu Grabarju, da so prišli in smo tudi sedaj kot prijatelji pri tem bogoslužju.

Ostareli, bolni, trpeči in osamljeni imate na sebi sijaj Jezusove preizkušnje in trpljenja. To vas približuje njegovemu križu, na katerem sliši vaš roteči klic, naj nam podari mir in varno prihodnost. In ta klic se bo slišal tudi na skorajšnjem Forumu za mir na Balkanu, ki bo tukaj v Kopru v soboto, 14. junija. Prosim za vašo duhovno pomoč.

Veselim se naših družin, kjer življenje počiva v zibelki in vera sklepa roke za molitev. Prosim milost

nega Boga, da nam nakloni veliko dobrih družin, v katerih so oče, mati in otroci. Mladim želim zagotoviti, da vas Cerkev posluša, razume in pomaga najti upanje, ki ne osramoti. Škof je na vaši strani.

Bula o imenovanju škofa Štumpfa za koprskega škofa. Vir: katoliska-cerkev.si

Čutim dolžnost pastirja, da tudi verniki italijanske narodne skupnosti lahko v svojem maternem v maternem jeziku slišite oznanilo o upanju, ki nam ga prinaša vstali Gospod Jezus. Hvala mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. Alojziju Cviklu in celjskemu škofu msgr. dr. Maksimilijanu Matjažu, da smo se res dobro razumeli, se veselili drug drugega, se pogovarjali, skupaj načrtovali, delali in tudi praznovali. Z vama je bilo zelo lepo. Naj tako tudi ostane. Iz mariborske metropolije prehajam v ljubljansko. Bratski pozdrav nadškofu metropolitu msgr. Stanislavu Zoretu, novomeškemu škofu ter predsedniku SŠK msgr. dr. Andreju Sajetu, pomožnima škofoma – msgr. dr. Antonu Jamniku in msgr. dr. Francu Šuštarju. Prvič sem v metropolijo vstopil kot kaplan, župnik in dekan na Rakovniku in kot župnik na Igu. To so bila moja čudovita leta duhovniškega delovanja. Veliko prijaznih in dobrih duhovnikov sem srečal. Spoznanja in izkušnje iz obdobja slovenske osamosvojitve v času nadškofa metropolita msgr. dr. Alojzija Šuštarja nas povezujejo pri delu za pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu. Časi so zahtevni, vendar povezani z Jezusom, Marijo, papežem, med seboj in z vsemi, ki jim je mar za Cerkev, bomo zmogli. Z veseljem in hvaležnostjo vsakodnevno obljubljam desetki rožnega venca za ljubljansko in mariborsko metropolijo. Prosim molitvene podpore tudi za koprsko škofijo in zame.

Škof brez duhovnikov, diakonov, redovnikov, redovnic in dobrih laičnih sodelavcev je oropan vsega: ostane brez življenja. Zelo sem vas vesel in hvaležen, da poživljate koprsko krajevno Cerkev. Prosim vas, da vsakodnevno, pri oltarju in v molitvi Gospodu Jezusu skupaj zagotavljamo: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imamo radi.« Zelo potrebujem tudi vašo pomoč. Zahvaljujem se vsem članom škofijske kurije in zaposlenim na škofiji za pomembno in odgovorno delo. Razglašam, da službe vikarjev in druge škofijske službe ostanejo 'pro tempore', kar pomeni, da zaenkrat ostane tako, kot je bilo do sedaj. /.../

Vsem želim blagodejen dan. Gospodov blagoslov naj bo nad vsemi. Pogum vse ljudstvo v deželi, z nami so Mati Marija, sveti Nazarij, sveti Nikolaj in vsi poveličani v nebesih. Hvala dobremu Bogu, da smo njegovi ljubljeni otroci in skrbi za nas.«