Si reform od takšne koalicije sploh lahko želimo?

Matjaž Napast
Foto: Borut Živulović/BoBo


Lahko si oddahnemo, Slovenija je rešena. Vrh koalicije je namreč mimo in bil je zelo uspešen. Po mnenju »prvega koordinatorja« celo tako zelo, da bodo, če bodo razprave tako poglobljene tudi naprej, koalicijo zapustili šele leta 2030. Kaj si ob tem misli(m)jo državljani, ki nis(m)o v tistih par odstotkih podpore, ki jo levica povprečno dosega, je verjetno popolnoma nepomembno.

In kaj konkretnega je vrh, ki so ga na RTV SLO z vzporednimi vsebinami in prispevki bildali, da je bilo že neokusno, prinesel? Obravnavati so uspeli zgolj vsebino ene od obljubljajočih (in prepotrebnih) reform, in še to zgolj na način, da je stanje »še slabše od pričakovanega«. Da bodo, kljub temu, da je zdravstveni minister požel obilo občudovanja zaradi res poglobljenih analiz in rešitev, reformo vseeno raje delali v kabinetu PV, da lahko na konkretne spremembe računamo tam nekje v 2024 in da bodo sedaj pa res prioritetno delali na … aneksu (?!) (h kolektivni pogodbi), ker je vrag vzel šalo.

Kako vzpodbudno! Vse sile bodo napeli za ponovno usklajevanje usklajenih vsebin, ki naj bi bile s koalicijsko pogodbo že zdavnaj dogovorjene. Kje so šele konkretne rešitve, če niti podpisane vsebine niso usklajene. Ob takem pristopu je najbrž že zdaj jasno, da aneksa nikoli ne bo ali pa bo rezultiral v še en neobvezujoč papir, ki so jih raznorazne vlade in koalicijski vrhovi sproducirali že nič koliko. Tudi strokovni svet z dr. Brecljem na čelu je zgolj dimna zavesa za res totalne naivneže, ki še kar verjamejo, kako pošten in strokoven je dr. Brecelj, ki se napaja na istem sistemu, ki ga kritizira in črni že 15 let. Morebitna primerjava z bivšimi ministri, ki so prav tako veselo izčrpavali sistem, namesto da bi ga spreminjali, je seveda zgolj naključna.

Že zdaj je torej jasno, da bo nekaj tiskovk, nekaj jamranja in MSM bildanja, nato pa dodatnih par 100 miljončkov v zdravstveno blagajno in, hop, na nove volitve. Časa za dejansko izvedbo kakršnihkoli vsebinskih reform bo, hvala Bogu, zmanjkalo. Tudi zato, da bodo lahko s kakšnim »novim obrazom« ponovno razpredali o istih, starih problemih, za katere sicer imajo rešitve, a bodo na njih začeli delati po kakšnih 8 mesecih in nekaj koalicijskih vrhovih, ko se bodo pa res uskladili. Za kakšen aneks. Morda. Javnega zdravstva, recimo, do takrat tako ne bo več, ker ga pravzaprav nikoli niti nismo imeli. Trenutni sistem je bolj državen kot javen, sodi pa v čase, za katere smo mislili, da so mimo.
Reform vsekakor ne bo in nisem prepričan, da si jih v trenutnih razmerjih moči znotraj koalicije sploh želimo.

Medtem so rešitve znane in zdravniki ter resnično strokovna javnost o njih vpije, da je že rdeča. Tudi ogledamo si jih lahko v živo, čisto konkretne, v neposredni severni bližini. Sploh ni treba na Finsko, kaj šele v Estonijo. A ob teh rešitvah seveda ni mogoče z obvodi iz zdravstvene blagajne speljevati miljone, ohranjati monopole in predvsem živeti Slovencem tako ljube kvazi uravnilovke. Ker lepo so nam pokazali MSM, orkestrirano, kako sebični in požrešni so zdravniki. Da državljani plačujemo prispevne stopnje za »javno« zdravstvo, ki so primerljive s Finskimi, niso omenili. So pa, recimo, pokazali, kako zadovoljni in hvaležni so ljudje ob rešitvah, kot so t. i. neopredeljene ambulante, čeprav so že obstoječe, navadne, prazne.

In tako se lahko od kakršnihkoli vsebinskih reform že sedaj poslovimo. Šolstvo je tako bolje, da ga pustijo pri miru (NOB vsebin je že sedaj več kot dovolj), glede davkov je tudi jasno, da rešitve iščejo predvsem po sistemu, kako obdavčiti tiste iste, ki pač še delajo. Glede javne uprave pa je najbolje, da se počaka na splošni štrajk. Za upokojence ni dileme. Oni so »obraz« in »koncept« tako ali tako izvolili. Torej je ok.

Kako dolgo se bo (še) plesalo, bomo videli, vsekakor se bo priplesal še kakšen vrh, še kakšna zaveza in še kakšna res »poglobljena« diskusija. Reform vsekakor ne bo in nisem prepričan, da si jih v trenutnih razmerjih moči znotraj koalicije sploh želimo.

Lahko pa, kot že tolikokrat, ugotovimo, da vse ni tako zelo črno. Da imamo krasno državo, zelene gozdove, čisto vodo, skratka, vse pogoje, da ostanemo zdravi in srečni tudi brez reform. Vedno je lahko namreč, še posebej z »reformami«, tudi slabše.

Jezike se pa le učite.

Izbrano za naročnike:

Uvodnik urednika tiskane izdaje, Tina Mamića: Ekipa v krizi

Ločitev ali izključitev Cerkve od države: kaj se Slovenija lahko nauči od Češke?

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Sodbe v imenu ljudstva, ki jih ljudstvo ne sme videti: bo Golobova koalicija omejila javno dostopnost sodb?
  • 22. 11. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023