Se je Boris Kobal iskreno opravičil ali se zgolj skuša izogniti kazenski odgovornosti?

POSLUŠAJ ČLANEK
Več kot dva tedna po naznanitvi SLG Celje, da jim je igralec Boris Kobal kot izvirno dramsko delo "prodal" plagiat, je Kobal z javnim pismom prekinil molk, v katerega se je zavil po zanj sramotnem razkritju

V "javnem opravičilu", kot ga je naslovil, je svoje dejanje pripisal hudi osebni stiski, v kateri se je znašel, saj je, kot je dejal, pred leti padel v "težko depresivno stanje," ki se je v zadnjih letih le še poglabljajo.

V pismu igralec sicer zapiše,  da je s tem, ko se je podpisal pod delo nekoga drugega naredil "največjo neumnost v življenju", za kar ni opravičila in bo nosil "vse posledice".

A nekateri opozarjajo, da bi se kazenski odgovornosti (ovadili so ga v SLG Celje) lahko izognil, če bi uspel dokazati, da je bil v času kaznivega dejanja zaradi duševnega bolezenskega stanja, kot je depresija, neprišteven. V tem primeru bi ga namesto zaporne kazni lahko denimo doletelo obvezno psihiatrično zdravljenje.

"Slovenski javnosti se želim opravičiti, ker sem ravnal narobe. To, da sem prevedel delo drugega avtorja in se podpisal s svojim imenom, ni bilo prav. Narobe sem tudi ravnal, ker sem se zavil v molk in slovenski javnosti nisem pojasnil, kaj se dogaja."

S temi besedami Boris Kobal po tednih molka začenja svoj nagovor javnosti. Svoje "nesprejemljivo" dejanje pripisuje hudi osebni stiski, v kateri se je znašel. "V imenu »boga teatra« sem zanemaril velik del svojega življenja in pristal v osamljenost in zagrenjenost. Pred leti sem padel v težko depresivno stanje, moral sem si poiskati pomoč. Depresija se je kljub strokovni pomoči v zadnjih letih le še poglabljala," pojasnjuje Kobal.

Boris Kobal: "Verjamem, da je težko razumeti, kako je, ko si osamljen, depresiven in v hudi osebni stiski. Težko je razumeti, kako je, ko si star 63 let in želiš ustvarjati, vendar te gledališča enostavno ignorirajo. Občutek imaš, da si izbrisan."


Kot pravi igralec, je vse življenje posvetil temu poklicu, tudi za ceno najbližjih, a vse to naenkrat nič več ne šteje. "In v tej stiski sem naredil največjo neumnost v življenju: podpisal sem se pod delo nekoga drugega. V tem pogledu ni opravičila in bom zato nosil vse posledice."

Zaveda se, da bi takoj, ko se je izvedelo, da gledališko delo ni njegovo, moral stopiti pred javnost in prevzeti odgovornost. "Žal v stiski tega nisem znal in nisem zmogel. Bolj ko je javnost pritiskala, bolj sem se zapiral vase." nadaljuje.  Kot pravi, je moral zbrati vse moči ter se soočiti s posledicami svojih dejanj. "Soočiti se moram s tem, da sem z enim samim dejanjem ustvaril velik črn madež, ki ga ne bo mogoče izbrisati."

V zadnjem delu pisma se Kobal še opravičuje "odlični ekipi celjske predstave" ter "slovenski javnosti, gledalcem, kolegom igralcem, režiserjem in ostalim, ki živijo za teater." Kot dodaja, se zaveda, da tudi osebna stiska ne opravičuje njegovih dejanj. Honorar za predstavo pa je gledališču že vrnil.

Iskreno ali ...?


Opravičilo Borisa Kobala se bere kot iskren oris situacije nekoga, ki je zaradi svojih napačnih dejanj moral stopiti pred javnost. A obenem, kot namigujejo nekateri, ponuja tudi izhodišča za njegovo morebitno obrambo na sodišču:



Očitno nekateri v njegovo iskrenost dvomijo, četudi sam v pismu pravi, da je za svoje dejanje pripravljen nositi vse posledice.

Ali je Kobalovo javno opravičilo iskreno, oziroma je v času storitve kaznivega dejanja stanje globoke depresije, ki ga omenja, lahko vplivalo na njegovo zmanjšano prištevnost ali celo neprištevnost, bo na koncu presojalo sodišče. Če se bo seveda Boris Kobal v obrambi na svoje duševno stanje tudi skliceval.

Spodaj smo zbrali še nekaj odzivov javnosti na Kobalovo opravičilo:













Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike