Šarec se je pustil izsiliti Levici, a za sprejetje rebalansa jih sploh ne potrebuje

20
Uredništvo

Naša nedavna ocena, da bi predsednik vlade Marjan Šarec z nekaj naprezanja dovolj glasov za sprejetje rebalansa proračuna 2019 pridobil brez podleganja izsiljevanju Levice, se je v današnji parlamentarni razpravi izkazala za točno.

Rebalans bodo namreč podprle vse poslanske skupine, razen NSi in SDS, ter oba poslanca narodnosti, kar ključnemu državnemu dokumentu zagotavlja udobno večinsko podporo. 

Predsednik vlade je sicer ob kritičnosti do opozicije v razpravi obračunal še s profesorji ekonomije, zaskrbljenimi nad rekordno proračunsko porabo.

Predvsem v NSi, pa tudi v SDS, pa so mu očitali, da koalicija glede rebalansa ni upoštevala niti enega njihovega predloga.

V Svojem nastopu pred poslanci je predsednik vlade Šarec najprej visoko proračunsko porabo opravičeval z “dolgovi do sindikatov”, ki jih je podedoval od prejšnje vlade. Teh po njegovem ni mogel znižati, ker bi sledile serije stavk in bi končni znesek bil po njegovo neprimerno višji. Zato pa zdaj v zameno pričakuje “daljše obdobje miru, razumevanje, da nova zvišanja niso mogoča,” pričakuje pa tudi delo in prizadevnost.

Šarec: “Načrtujemo za 1,1 milijarde evrov investicij, kar je za 30 % več od realiziranih v letu 2018. Za povečanje varnosti Vlada namenja dodatnih 40 milijonov evrov. Sredstva za področja znanosti se v primerjavi z minulimi leti bistveno zvišujejo in znašajo 336 milijonov evrov. Izobraževanju in športu namenjamo 1,8 milijarde evrov. Za socialno varnost je namenjenih 1,18 milijarde, kar je za 165,5 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Drži izdatke državnega proračuna res nekoliko zvišujemo, ampak zgolj na račun višanja prihodkov.”

Kot pravi Šarec, imamo dva različna pogleda na izvajanje fiskalne politike; eni bi zgolj in samo socialno državo, drugi pa bi varčevali do maksimalne možne meje. “Mi smo izbrali vmesno – kompromisno pot.”

Šarec: “Lepo je biti strokovnjak v varnem zavetju fakultete.”

V nadalje je obračunal s kritiki previsoke proračunske porabe: “Razni profesorji mimogrede mnogi so prejemali dodatke za stalno pripravljenost, nas danes poučujejo kako je rebalans slab. Gospodje, kje ste bili, ko se je država brez glavo zadolževala, da imamo danes 32 milijard dolga?” 

“Danes pa ta isti profesorji, ki so bili takrat tiho ali celo leta 2012 po končanem obdobju semaforjev in mednarodnih vlakov proti varčevanju, pozivajo fiskalni svet, da naj kazensko ukrepa proti nam, če bo rebalans sprejet,” je kritičnim ekonomskim strokovnjakom še očital Šarec

Da v letih debelih krav, tako kot njegova vlada sedaj, ni varčevala, je spodnesel tudi prvi Janševi vladi, današnji opoziciji.

Zavedajo se nevarnosti, a …

Premier je v nadalje izrazil zavedanje nad povečano nestabilnostjo mednarodnega okolja ter da se razmere lahko drastično spremenijo, vendar jih to ne sme “paralizirati pri delu”.

Opozoril je, da zadnja zadolžitev države, ki je bila izrazito ugodna, ni bila namenjena povečanju porabe, pač pa aktivnemu zniževanju dolga, ki bo prihodnje leto upadel na 66 % BDP.

Več denarja so dobila praktično vsa ministrstva, zato pričakuje “določitev prioritet resorjev in hkrati tudi že delo ter zagon tudi infrastrukturnih projektov, ki bodo ob napovedanem ohlajanju gonilo razvoja.”

Finančni minister Andrej Bertoncelj je poudaril, da so pri pripravi rebalansa proračuna sledili trem ključnim usmeritvam: doseganju nominalnega presežka v javnih financah, zniževanju javnega dolga in zagotavljanju srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Obenem pa so v mislih imeli tudi “zelo pomembne korake, ki nas čakajo, to so strukturne reforme, ki bodo ta rebalans še nadgradile.”

Rebalans so kot dober pozdravili vsi koalicijski partnerji. Še posebej zadovoljni so bili v Levici, kjer je Luka Mesec poudaril, da je “splošna usmeritev tega proračuna pravilna”. Na izsiljevanje radikalne levice sta med koalicijskimi poslanci opozorila Maša Kociper iz SAB in Gregor Perič iz SMC.

Tonin: Moti Šarčeva popolna ignoranca do predlogov opozicije

Predsednik NSi Matej Tonin je ocenil, da v tem rebalansu “ni vse slabo”. Moti ga predvsem ignoranca koalicije do praktično vseh predlogov opozicije, “preglasovanje brez kakršnegakoli dialoga,” kar je označil za vrnitev stare politike v najslabšem pomenu te besede.

“Poslušajte to, 10.160 milijoni evrov je opozicija predlagala za okoli8 80 milijonov evrov sprememb, Vlada pa ni upoštevala niti za cent opozicijskih sprememb,” je karikiral.

Matej Tonin: “ne vidim smisla, če je nekdo vnaprej odločen, da ničesar iz opozicije ne podpre, pa čeprav bi lahko glasovali o tem, da je danes prav sedaj zunaj dan. In ker predlaga opozicija bi najverjetneje koalicija glasovala proti, tako daleč smo prišli.”

Po njegovih besedah je zgodovina že večkrat pokazala, da na dolgi rok samo sodelovanje prinese dobre rešitve. Velikokrat nesmiselno vztrajanje na zavračanju opozicijskih predlogov pa gradi nepotrebne zidove in v politiki poglablja prepade. To zavračanje je po mnenju Tonina v zadnjem obdobju preraslo že “v pravo obsesijo, da koalicija striktno zavrača še tako dobre opozicijske predloge.”

Marko Pogačnik: vlada ne upošteva, da se bo stanje javnih financ strukturno poslabšalo

Predstavnik poslancev SDS, Marko Pogačnik, je predvsem opozoril na svarila Fiskalnega sveta o nezakonitosti previsoke proračunske porabe ter bruseljsko oceno, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države.

Moti jih predvsem, da je proračun rebalansa leta 2019 grajen predvsem na predpostavki nespremenjene politike, ki pa po mnenju SDS ne ustrezna po tem, kar bi Slovenija v danem trenutku potrebovala, to pa je potreba po reformah.

Glasovanje o rebalansu proračuna za leto 2019 je sicer napovedano za jutri. Obeta se mu podpora precej čez petdeset glasov, saj bodo po napovedih proti glasovali le pomladni SDS in NSi, za podporo pa so se, kljub nekaterim kritikam, odločili v tretji opozicijski stranki – Jelinčičevi SNS.

Ob sprejemanju rebalansa Šarec izkazal tri lastnosti: ignoranco, aroganco in šibkost

Bolj kot samo predstavitev predloga rebalansa proračuna, ki ga poznamo že nekaj časa, je bilo danes zanimivo opazovati komunikacijo, ki omogoča prepoznavanje razmerij med različnimi političnimi akterji.

Pri nastopu Marjana Šarca so do izraza prišle predvsem tri njegove lastnosti: ignoranca (do opozicije in njenih predlogov), aroganca (do kritikov rebalansa med strokovnjaki) ter šibkost (v odnosu do partnerke koalicije s skrajnega levega roba).

Prav dobrohotnost in popustljivost Šarca do Levice, kljub nelagodju med njegovimi koalicijskimi partnerkami, katere predsednike so v Levici javno poniževali, se je danes izkazala za povsem nepotrebno. Rebalans proračuna bi namreč bil sprejet tudi brez glasov Levice.

Prav to pa odpira vprašanje, zakaj se potem premier Kordišu in kolegom pusti toliko poniževati. Gre za napačno politično oceno iz neizkušenosti in naivnosti, ali pa morda strah pred močjo podpornega aparata te stranke v medijih in političnem zaledju?

Ta odgovor bomo iskali v naslednjih mesecih, ko se bo vlada morala treti težje orehe od sprejemanja rebalansa v času konjukture, ko je denarja dovolj.

A jasno je, da cena, ki jo je vlada v imenu državljanov plačala za sprejetje tega rebalansa, ni samo pretirana, škodljiva, temveč tudi nepotrebna.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 20

  1. Vse skupaj je farsa.
    Žal pa zaradi egoizma poslancev , ki edini lahko preprečijo nadaljno uničevanje Slovenije, se ne bo zgodilo nič in počakati bo potrebno na naslednje redne volitve.

  2. Tonin: “koalicija striktno zavrača še tako dobre opozicijske predloge”

    Imel si možnost biti v vladi, a si jo zavrnil. Torej, zakaj se pritožuješ?

    • Ker tudi če bi bil v vladi njegovih predlogov ne bi poslušali, ampak bi hoteli samo da kot cucek maha z repom in podpre karkoli oni predlagajo. Če bi hotel preveč delati po svoje, bi sepa hitro našla kakšna za lase privlečena “afera” da ga spametuje. Šarec bi pa vseeno moral delati po navodilih svojih stricev.

  3. Presstitucija se ni hotela ugotoviti, da podpirajo in napihujejo Sarca alias Serpentinska alias dijaka s 6 popravci na Srednji lesarski soli alias malega hlapcica, ki je celo slabsi od Kucana, saj Kucan vsaj ne bere Berila Pri Sv. masi. Mediji, kot so tale medij, Pozareport, Jancicev Spletni casopis, Nova24tv, Faktor, pa nam dajo cisto drugo, realno sliko stanja v Sloveniji. To ni Slovenija, to je Kucanstan, NOBpovojnipobojistan, …Dokler bo tako, se bomo zadolzevali in tonili v brezno. Kriv si, bebavi volivec samo in edino ti. Ti, ki volis golobicisticnost skozi delo kucanizma in dobis cmerarje, serpentinske, presstitucijo ali ti, ki ne prides na volitve. Enako sta kriva oba! Mar samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija vas, vasih predhodnikov in vasih zanamcev? Kucan ploska, Golobic se valja od smeha, Kordes pa z banano v roki pijan lezi na cesti. …

  4. Serpentinsek se zaveda, da je vprasanje kako dolgo se bo ta njegova dramaturska predstava odrzala pri zivljenju…vsak glas bo pomemben, tudi levi! Drugace pa, glup jebe zbunjenog!

      • Dragi moji, ta račun pa bomo plačevali prav vsi! Tako kot pravi Helena, čas je, da se primemo za denarnice.

  5. Povišati plače javnemu sektorju in dvigniti sredstva za socialo tistim, ki si ne želijo zaposlitve. Ne mislim invalidov in retadiranih, ampak vse tiste, ki odklanjajo delo, ko jim je ponujeno. Delati nočejo, računati pa znajo. 380 E podpore, pa še varstveni dodatek, dokladi, nošenje položnic na občino, plačani vrtci, kosila v šoli, subvencija za najemnine… in še bi lahko našteval. Pod črto, se nekaterim res ne splača delati, saj je država zelo darežljiva do lenuhov.
    In to je volilna baza, na katero se vladajoča elita zanaša. Fuj! Potem pa pretepejo Simčiča, ki opozori kot strokovnjak na davčnem področju na napake, ki jih počnejo! To, pa nas lahko skrbi! Kdo bo naslednji?

  6. Na "muhi" vladajoče Meščeve in Kordiševe Levice "za odstrel" ministra "pavliha": Cerar in Erjavec!?

    Premier vlade RS Marjan Šarec in prvaki vladajoče koalicije LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa, ki poniglavo spravljivo molčijo ob brezsramnih javnih verbalnih provokacijah primitivnega poslanca Levice Kordiša ter ob hvalisavem “izstavljanju računov” samopašne Meščeve Levice vladajoči koaliciji in davkoplačevalcem RS, si bodo popolnoma sami krivi, ko jim bo nazadnjaška stalinistična, protidemokratična in protievropska Levica “zrasla čez glavo” (kolikor jim že ni!).
    In kot je videti, bosta med prvaki luzerskih strančic vladajoče koalicije (po anketah javnega mnenja) po zloglasni Kordeševi napovedi prva naslednja Šarčeva ministra “na odstrelu” prvak SMC dr. Miro Cerar, ki ga neznosno bremeni koruptivno preplačana maketa 2TDK in še bolj koruptivno in etično sporna postavitev rezilne žične ograje na meji s Hrvaško, ter prvak Desusa (in multipraktik minister za vse vlade in vse resorje) Karl Erjavec, ki mu udobno čakanje na bližnjo upokojitev v varnem zavetrju obrambnega ministrstva dodatno lajša prav protinatovska in “mirovniška” nazadnjaška Levica z doslednim “miniranjem” vseh predvidenih nakupov nujne vojaške opreme za enote SV kot članice obrambnega zavezništva Nato.

  7. Cerar bo prav gotovo “požel” sadove svojega dela.

    Erjavec je pomagal zrušiti vse vlade v katerih je sodeloval.
    V Prešernovem POVODNEM MOŽU, pa je stavek:” Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos.”
    Če drugim ne, mislim, da je Šarec lahko kos Karlu Erjavcu.

  8. Erjavcu se fučka, še malo pa bo lahko šel v penzion, za Cerarja pa bo zgodba malo drugačna. To je tako, kot rek “kad se seljak pogospodi”, službeni avtomobili, letalo, ni da ni. Daje vtis pomembneža, kar ni, ker vse to kar ga sledi, ga ne dela velikega politika. Preveč napak je, da bi se utrujal z naštevanjem. Tako da Kordiš ocenjuje zelo dobro. Še ta dva “pehne” s prestola, potem pa bo lahka pot do novih volitev, ki se jih vsi bojijo. Jelinčič pa mi je vedno bolj sumljiv, že od začetka, saj Židana je ustoličil on, ker drugače ne bi imel dovolj glasov in bi se mogoče zadeva drugače odvijala. Že ve – zakaj!
    Mi je pa Bratuškova in SAB vedno bolj všečna.

  9. To je tipičen mafijski totalitarizem, ko vladna koalicija zavrne vse predloge opozicije k rebalansu.

    Ni pomembno, ali je predlog utemeljen in koristen, ampak ali je naš koalicijski ali je opozicijski.

    To je nasilna klofuta za demokracijo!

    Boljše bi bulo obstruirati takšne seje, ko se na njih ne sprejme noben predlog opozicije!

  10. Res je,janševike boli,ker tovariša Janeza Janšo,opozarja na dolg,ki je nastal med leti 2004 in 2008 in se zato z njim noče niti pogovarjati.

    • dzi nu nje ja, vidim,da se ti v ekonomijo spoznaš,kot “bik” v vožnjo avtomobila.Če pa to pravi tvoj Šarec,potem pa je to igra zavajanja ubogega ljudstva,s katerim se levičarji že 75 let grdo poigravajo.
      Mene ne skrbi za JJ,on se bo že znašel,ker je za levičarji pravi “strup” ( tudi za tebe),kot “rodenticid” za “podgane”. JJ je premočen za levičarje.Zato ga tako “besno” napadate.

  11. Preden se lotimo ocenjevanje Šarca,je potrebno razumeti njegov osnovni položaj.Ko ga bomo razumeli,bomo presenečeno ugotovili,da v nobenem,niti skrajnem, primeru,nima kaj zgubiti.Slovenija in državljani pač! Drži nas v “patu”,z eno “roko daje”,z drugo “roko še več jemlje”! Mi pa “butalci” !
    Šarec in popuščanje Levici.Veliko njih vidi v potezah Šarca napake.Kar si Šarec želi,zavedno ali nezavedno ! V bistvu Šarec “hrani ribo”,da jo na koncu “obesi” na “trnek” ! Seveda,za Slovenijo in državljane to ni poceni igra.Cena bo temu primerna. Če se res ne zgodi kaj posebnega bo vsaj za čas tega mandata “ribo” kontroliral.Ne bo poceni,vendar ne bo “nevarna”. Posamezni “burkeži” pa so potrebni za odvračanje pozornosti.Šarec to pozna in zlahka kontrolira,čeprav se včasih zdi,da ni tako! Ne pozabite,zadaj je globoka oblast-država.”Varnost” zagotovljena !
    Šarčev problem je v bistvu samo čas ! Opozicije skoraj nima: Levica je “nadstranka(ki jo lovi na trnk napuha,pohlepa,oholosti in ošabnosti,požrešnosti) “,SNS ( Jelinčič igra samo navidez nerazumljive poteze,v bistvu se “prodaja” , stranka ima samo glasove in nič več), NSI je pravo opozicijsko razočaranje,v bistvu gre za nek ponesrečen tip “kobcekijanstva” na podlago nesrečne, nikoli razvite, krščanske demokracije,ki se boji sence klerikalizma(kar je največja norost-lastno samospotikanje!).Edina opozicijska stranka je SDS,katere posamezni poslanci delajo nepotrebne napake.Ne vem zakaj, v prvih dveh letih, ostro ne napada vladno koalicijo (?) ,temveč predlaga, išče rešitve,kar ji sploh ni potrebno. Za napade je dovolj materiala.Tudi ta rebalans.Recimo,dali so kopico amandmajev in vsi so bili zavrnjeni ! Namesto tega bi bilo bolje opozoriti na neuravnotežen rebalans,noro porazdelitev davkoplačevalskega denarja, na “parazite” in odtekanje davkoplačevalskega denarja v “ponikalnice”. Na koalicijski strani nima problema: LMŠ-dokler bo izkušena samo njegova “osebna ekipa” in poslanci v “zeleni fazi” in v “fazi lojalnosti”,nima težav, SD- dokler bodo “dobivali svoje” (bili zadovoljeni) in dokler bodo v “strahu” pred Levico,ne bo problema, SAB- Bratuvškovo je potrebno “uhlebiti” ( ima zelo “zanimivo” ministrstvo !),drugi nimajo posebne teže (“drobtince” so dovolj),SMC – je že “truplo” (samo čudež jim lahko pomaga !,bolj verjetno je,da se bodo “potopili” v levičarske stranke ), DESUS- a so še stranka ? ( to je stranka za “penzijo” !,niso nevarni).
    V bran Šarcu so mediji (soodvisnost) in pretežno indoktrinirano ljudstvo ter posredno “čudna ” opozicija!
    “Živel” Šarec in na žalost zmedena Slovenija!

  12. Opozicija bi morala posredovati vladi in parlamentu pisni apel, s katerim bi opozorila na nevzdržno stanje za slovensko demokracijo in ustavno kulturo, ki je, da se kot po tekočem traku zavračajo koristni in utemeljeni predlogi opozicije za stanje in razvoj slovenske države.

Komentiraj