Rusija pred državljansko vojno: kaj Prigožinov upor pomeni za Rusijo, Ukrajino in svet?

vir: posnetek zaslona YT, The Times and The Sunday Times
Svetovna novica dneva je vsekakor upor Wagnerja proti ruski oblasti. Plačanska vojska z neonacističnim predznakom pod vodstvom oligarha Jevgenija Prigožina je svoje nezadovoljstvo nad vodenjem vojne s strani ruskih oblasti izrazila tako, da je prevzela nadzor nad Rostovom na Donu ter z močnim konvojem tovornih in oklepnih vozil krenila proti Moskvi.

Po zadnjih podatkih naj bi Prigožin ukazal ustavitev "pohoda" na rusko prestolnico, v komentarju pa pojasnjujemo, kaj bi lahko bili Prigožinovi motivi, kaj njegova poteza pomeni za Rusijo ter za potek vojne v Ukrajini, pa tudi dejstvo, da bi tovrstna menjava oblasti v Rusiji lahko postala grožnja za cel svet.

Pred kratkim so sile Wagnerja, ki so "uspešno" zavzele Bahmut, svoje položaje predale rednim ruskim silam. Že več mesecev pa je bilo slišati očitno nezadovoljstvo, da pripadniki plačanske vojske dajejo življenje "za domovino", Kremelj pa jim ne dobavlja dovolj streliva, kar je Prigožin označil za izdajo.

Večina njegovih kritik pa se ni nanašala neposredno na predsednika Vladimirja Putina, pač pa na načelnika generalštaba Valerija Gerasimova ter obrambnega ministra Sergeja Šojguja. Večkrat je prišlo tudi do spopadov med Wagnerjem in rednimi silami, kapljo čez rob pa so po navedbah Prigožina predstavljali včerajšnji zračni napadi, v katerih naj bi ruske sile ubile več pripadnikov njegove plačanske vojske.

V odgovor so pripadniki Wagnerja prestopili rusko mejo ter zavzeli Rostov na Donu. Trenutno se številčnost moštva ocenjuje na približno 30.000, od katerih naj bi jih 5.000 nadziralo Rostov, ostali pa so opravljali protikremeljske dejavnosti v Rusiji. V tem milijonskem mestu so prevzeli nadzor, vključno z vojaškimi poslopji in s štabom tamkajšnjega armadnega območja, iz katerega se vodi večina agresorskih operacij v Ukrajini. Mediji poročajo, da naj bi bilo mesto zavzeto brez enega samega strela, so se mu pa približale čečenske sile Ramzana Kadirova, ki je kremeljskim oblastem obljubil pomoč v boju proti Prigožinu.

Teroristi ali domoljubi?


Zatem je konvoj krenil proti Moskvi, Prigožin pa je zahteval menjavo Šojguja in Gerasimova. Ruske oblasti so na območjih obstoječega in predvidenega delovanja Wagnerja uvedle protiteroristični režim, na cestah so vzpostavile kontrolne točke, javno življenje je bilo močno omejeno.

Na poti so pripadniki Wagnerja zavzeli mesto Voronež, ruske sile pa so z letalskim napadom uničile tamkajšnje skladišče goriva, da se ga uporniki ne bi mogli polastiti. Preventivno so uničile tudi most na cesti, ki vodi do skladišča jedrskega orožja.

https://twitter.com/ukraine_map/status/1672571790604791809

Kljub temu, da ga je Putin v govoru označil za terorista, FSB pa je proti njemu sprožila preiskavo, se je Prigožin sam oklical za domoljuba. Povedal je tudi, da Rusija agresije na svojo sosedo ni začela zaradi denacifikacije ali zato, ker bi Ukrajina ogrožala Rusijo: "Vojna je bila potrebna, da bi Šojgu lahko postal maršal, da bi lahko dobil drugo junaško medaljo. Vojna ni bila potrebna za demilitarizacijo ali denacifikacijo Ukrajine," je bil jasen v svojih stališčih.

Zvečer pa je odjeknila novica, da se je uporniški konvoj ustavil, neuradno le 200 km pred Moskvo. Kot poročajo tuji mediji, se je v vlogi mirovnega posrednika izkazal beloruski diktator Aleksander Lukašenko. Po dostopnih neuradnih informacijah pa je Prigožin dosegel svoje, namreč, v Kremlju so obljubili spremembe v vojaškem vrhu ter zagotovili pravno varnost za pripadnike Wagnerja, da najverjetneje ne bodo obtoženi upora. Enako velja za Prigožina osebno, saj naj bi oblasti preklicale izdani zaporni nalog.

Ukrajinska stran je dogodke komentirala kot posledico "šibkosti Rusije", kot se je izrazil predsednik Volodimir Zelenski, obenem pa kaos v vrstah okupatorja vidi kot "okno priložnosti", kot je povedala namestnica obrambnega ministra Hana Maljar.



 
KOMENTAR: Rok Frelih
Konflikt znotraj Rusije je realen, a jedrska sila potrebuje stabilno oblast
Velja se strinjati s predsednikom Zelenskim, da gre pri uporu za odraz šibkosti Rusije kot države. Oblast se je bila namreč zaradi zanemarjanja svojih oboroženih sil prisiljena zanašati na sumljive plačance, s tem pa je zajahala tigra, ki ga ne more več obvladovati. Amnestija, varnostne garancije in menjave v državnem vrhu so dokaz, da v resnici tiger obvladuje njo. Pojavila so se tudi ugibanja o Prigožinovi motivaciji za upor. Je šlo za željo po carskem tronu? Če že ne takoj, pa vsaj v času po Putinu; jasno je namreč, da je agresija na Ukrajino propadel projekt, ki je razkril luknje v sistemu, Prigožin pa želi nastopati kot pozitivna protiutež. Mogoče so ga k temu nagovorile (oziroma plačale) zunanje sile, ki bi želele destabilizirati Rusijo? Prigožin je vendarle plačanec, je na trgu. Obenem je v Prigožinovih besedah zaslediti podton, iz katerega je moč razbrati, da je agresija na Ukrajino nesmiselna. Če bi dejansko prevzel oblast, bi lahko vojno končal, za neugoden izid okrivil nesposobno birokracijo, svoj politični položaj pa okrepil z igranjem rešitelja. Konflikt v Rusiji je do določene mere v interesu Ukrajine, saj je vsaka zmeda v vrstah okupatorja dobrodošla, v primeru državljanske vojne pa bi se bojišče preselilo na ozemlje Rusije, kar bi razbremenilo ukrajinsko fronto in branilcem omogočilo napredovanje. A govorimo o hipotetičnem razvoju dogodkov, ki se (še) ni uresničil. Upor pa je pokazal, da je scenarij državljanske vojne in razpada države še kako realen. Rusija s tem stopa na pot balkanizacije, kjer bi prišlo do oboroženih konfliktov med različnimi akterji, ki imajo svoje interese. Da bi to preprečila, se mora stabilizirati, v trenutnih razmerah pa najverjetneje edino realno alternativo Putinovi vladavini predstavlja Prigožin, nekdanji zapornik, ki ne premore državniškega karakterja. Jedrska velesila potrebuje stabilno vodstvo, nenazadnje zaradi nas samih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike