Prvo nevarnost za destabilizacijo Bosne in Hercegovine predstavljajo islamistični tabori po državi

vir: Freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Razmere na Balkanu so ugodne za eskalacijo novega konflikta. A v tem primeru ne gre za Kosovo, kjer medsebojnih provokacij med sprtima stranema ne manjka, a jima je do sedaj uspevalo pomiriti strasti. Tokrat je pod vprašajem stabilnost v Bosni in Hercegovini, kot ugotavljamo v komentarju, pa je tudi razvoj tega konflikta v veliki meri pogojen z zunanjimi dejavniki.

Uveljavljeni hrvaški novinar Željko Trkanjec je tako pred dnevi za HRT spregovoril o morebitni destabilizaciji sosede: kot prvo nevarnost vidi rast islamističnih taborov po državi, ki naj bi jih bilo vsaj štiri ali pet. Kot je povedal, so število »džematov« pred sedmimi ali osmimi leti začeli zmanjševati, sedaj pa se ti spet množijo. »Ti tabori, o katerih smo večkrat govorili, so obstajali, čeprav iz njih nismo videli nobenih slik ali posnetkov,« je povedal.

Znano je, da so se na območju BiH tvorile skupnosti s skrajnimi islamskimi nazori, ki so (bile) povezane tudi z islamskim terorizmom. Po drugi strani pa je obrambni minister te države Zukan Helez opozarjal, da naj bi se v Republiki Srbski urile paravojaške strukture pod vodstvom oseb iz Rusije. Po izjavah Heleza naj bi takšni tabori obstajali v mestu Rogatica ter na planoti Maglić. Tožilstvo je nato ministra pozvalo, naj za svoje trditve predloži dokaze, oblasti srbske entitete pa so njegove navedbe zanikale.

Krepitev prisotnosti zveze NATO v BiH

Ob tem je generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg napovedal krepitev prisotnosti zavezništva v BiH in okolici. Med drugim je tudi izrazil namero za ponovno izvajanje skupnih vojaških vaj, na katerih bi sodelovale sile zveze NATO in Srbije. Pred časom smo že poročali, da je Srbija trenutno največja uvoznica kitajskega orožja na svetu; iz te azijske države pridobi okoli 90 % vsega uvoženega orožja.

Kot drugo nevarnost pa Trkanjec navaja politične razmere tako v Republiki Srbski kot v Srbiji. Vodja Republike Srbske Milorad Dodik je namreč v sodnem postopku zaradi sprejemanja zakonov, ki so v nasprotju s predpisi, ki jih je sprejel mednarodni upravitelj BiH Christian Schmidt. Grozi mu od pol leta do pet let zapora. Dodik se sojenju zaenkrat izogiba, a napetosti se povečujejo, k čemur je po besedah Trkanjca pripomogel tudi on sam z besedami, da je Daytonski sporazum mrtev: »To je prvič, da je to povedal s temi besedami. Do sedaj je vedno zagovarjal Dayton in govoril, da je sporazum temelj vsega, ker čuva Republiko Srbsko,« pove izkušeni novinar.

Dodikovo nasprotovanje Zahodu

Govorilo se je celo o tem, da naj bi Republika Srbska fizično zaprla notranjo mejo, vse ostrejše pa je Dodikovo nasprotovanje vplivu Zahoda s Schmidtom na čelu ter na drugi strani vse močnejša naklonjenost Rusiji in Srbiji, kjer se, tako Trkanjec, sedanji predsednik Aleksandar Vučić na prihajajočih volitvah skuša utrditi kot najmočnejši faktor v državi. Obenem enako želi tudi Dodik, kjer naj bi z igranjem žrtve Zahoda poenotil v BiH živeče Srbe.

V osnovi gre za trajno nerazumevanje in trenje med srbskim in bošnjaškim elementom, meni poznavalec ter nadaljuje, da bo vse odvisno od izida volitev v Srbiji ter sojenja Dodiku. Po tej liniji bi lahko prišlo do eskalacije oboroženega konflikta, saj se je v Gorskem Karabahu izkazalo, da se nekatere stvari da rešiti z vojno. Ni pa nujno, da bi rešitev bila v interesu tistih, ki si želijo novih spopadov: »Pojavila se je priložnost, da se izzove neki problem z namenom, da nastane kriza, da bi se EU morala ukvarjati z njo,« dogajanje povzema Trkanjec.

 

KOMENTAR: Rok Frelih
Prav je, da NATO okrepi svojo prisotnost

Čeprav Stoltenberg diplomatsko ocenjuje situacijo v BiH kot nenevarno, temu ni tako. Čeprav se tako islamisti kot srbski separatisti trudijo skriti svoje paravojaške formacije, lahko z odprtim srcem verjamemo, da te v resnici obstajajo, in že en spopad med njimi lahko vodi v neomejeno eskalacijo. Da bi to preprečili oziroma omejili, pa je potrebna znatna vojaška sila in prav je, da NATO krepi prisotnost. A bistveno je, koliko sil naj bi bilo napotenih na območje ter kakšen mandat bodo imele. To je stvar političnih odločitev.

Vučić se trudi utrditi vpliv v Srbiji. Ker gre za politika, ki je kot Srb razmeroma ugoden tudi za Zahod, bi njegova zmaga na volitvah pripomogla k stabilizaciji razmer. Nevarneje bi bilo, če bi zmagale proruske oziroma prokitajske sile, ki bi podprle Dodikov separatizem. Sam Dodik pa v trenutni situaciji nima česa izgubiti: če bo obsojen, bo mučenik, če bo na sodišču zmagal, bo junak z odprto potjo za nadaljevanje svoje politike.

A kot vedno lahko zapišemo, da razvoj dogodkov, kot smo mu priča sedaj in ki potencialno vodi v oborožene spopade, ni v interesu v BiH in okolici živečih ljudi, temveč tistih, ki želijo destabilizirati evropski kontinent. Upajmo, da bo javno mnenje to doumelo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

FEB
24
FEB
25
Intervju: Franc Cukjati
21:00 - 21:45
FEB
27