Drugi referendum, ko ne odloča le rezultat, ampak tudi udeležba

Uredništvo
1

Jutri Slovenijo čaka drugi referendum po novih referendumskih pravilih (prvi je bil o arhivih 2014), v ustavo zapisanih konec maja 2013. Med drugim ta prinaša ključno spremembo, ki lahko ob rezultatu “za” ali “proti” vpliva na končen referendumski izid.

Za padec zakona tako ni dovolj zgolj večinski “PROTI”, ampak se mora tako odločiti tudi 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej približno 343 tisoč ljudi.

Slednje pomeni, da bo jutrišnji izid referenduma morda znan že preden bodo prešteti glasovi “za” in “proti”. Ali bo udeležba zadostila potrebnem kvorumu, pa bi se dalo sklepati že s primerjalno analizo z minulimi referendumi ob udeležbi ob 12., 16 in 19 uri. Nekaj iztočnic v zvezi s tem podajamo spodaj.

Udeležba in kvorum na treh izbranih referendumskih primerih

Na referendumu o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo leta 2001 je ob 35 odstotni udeležbi zakon zavrnilo 72 odstotkov glasujočih. Pravico glasovati je imelo 1.592.650 volivcev, zahtevani kvorum proti bi po novih pravilih bil pri 318.530 glasovih. Proti je tedaj glasovalo 410.856 volivcev. kar pomeni, da bi kvorum bil izpolnjen.

Leta 2010 smo odločali o uveljavitvi arbitražnega sporazuma z Republiko Hrvaško. Ob 42 % volilni udeležbi je 51,5 % ljudi glasovalo ZA in 48,5 % proti. Ob takšnem rezultatu bi bil zakon potrjen tudi po novih pravilih, a predpostavimo, da bi ZA glasovalo nekoliko manj ljudi, kot PROTI.  Pravico glasovati je imelo 1.705.105, kvorum proti bi bil pri 341.021 volivcih. Proti je tedaj glasovalo 349.595, kar pomeni, da bi v primeru relativne zmage PROTI tudi po novih pravilih zakon padel, saj bi bil za dobrih 8 tisoč glasov izpolnjen tudi kvorum.

Marca 2013 smo se slovenski državljani na volišča podali zaradi Družinskega zakonika. ob 30,3 odstotni volilni udeležbi je proti sprejetju zakonika glasovalo 54,6 % volilnih upravičencev. Zakon je seveda padel, a kako bi bilo po novih pravilih? Pravico glasovati je imelo 1.709.417 volilnih upravičencev. Potrebni kvorum proti bi ob tem zahteval vsaj 341.883 glasov. Proti je dejansko glasovalo 279.937 volivcev, kar pomeni, da bi bil družinski zakonik po novih pravilih na tistem referendumu sprejet, oziroma potrjen.

Koliko volivcev v zadnjih letih voli desni trojček?

Čeprav pri tokratnem referendumu ne gre za tipično opredeljevanje LEVO-DESNO, je vseeno zanimivo pogledati, koliko ljudi je na nekaj zadnjih volitvah glasovalo za stranke SDS, NSi in SLS, ki sodijo med nasprotnice sprememb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

volirve-pomladne-stranke
(vir grafa: rok.blog.drugisvet.com)

Zgornji graf prikazuje skupno število volivcev treh pomladnih strank na volitvah od leta 2000 do 2014. Kot vidimo, so več kot 350 tisoč glasov zabeležile na vseh volitvah, razen zadnjih, ko so na volišča pripeljale “le” 262.102 volivcev. Torej okrog 80 tisoč manj od sedanjega kvoruma, potrebnega za zavrnitev zakona na referendumu.

Referendum o družinskem zakoniku: volilna udeležba po urah dneva.

Za lažjo predstavo, kaj bo pomenila volilna nedeljska volilna udeležba po urah dneva, poglejmo, kako je bilo s tem v primeru referenduma o Družinskem zakoniku leta 2013.

Takrat se je glasovanja do 11. ure udeležilo 130.861 volivk in volivcev, oziroma 7.68 % vseh volilnih upravičencev, do  16. ure pa 340.362 volivk in volivcev, oziroma 19,91 % vseh s pravico glasovanja. Kot smo že zapisali, je bila končna volilna udeležba 30,03 odstotna  (518.207 glasujočih), proti jih je bilo slabih 280 tisoč.

Ob hipotetičnem enakem razmerju ZA in PROTI bi torej za dosego kvoruma jutrišnja volilna udeležba ob 11. in 16. uri verjetno morala nekoliko presegati številke in odstotke iz leta 2013.

Volilno udeležbo na referendumu o spremembi Zakona o zakonski zvezi po urah dneva spremljamo tukaj:
Udeležba na referendumu do 11. ure višja kot ob referendumu o družinskem zakoniku

1 komentar

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime