Preprost test bi lahko že 30 let prej napovedal srčni infarkt ali možgansko kap

Z merjenjem ravni treh biomarkerjev v krvi bi lahko ženskam že v zgodnjih 30-ih letih napovedali, kako veliko tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj imajo, je pokazala nova ameriška raziskava. Na ta način bi lahko ženske že dve ali tri desetletja prej opozorili na povečano tveganje za pojav srčnega infarkta ali možganske kapi.

Srčno-žilna obolenja so tako v Sloveniji kot v svetu že desetletja najpogostejši vzrok smrti odraslih. Do smrti ali dolgotrajne prizadetosti navadno pride zaradi zapleta srčno-žilnih obolenj, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Z zdravim načinom življenja lahko nastanek ali napredovanje srčno-žilnih obolenj močno zmanjšamo ali ublažimo. Prav zato si številni znanstveniki po svetu prizadevajo, da bi odkrili bolj natančne teste za zgodnje odkrivanja bolezni srca in ožilja. Zadnja raziskava ameriških raziskovalcev iz Bostona je pokazala, da bi lahko s kombinacijo treh biomarkerjev v krvi srčno-žilna obolenja pri ženskah odkrivali že v njihovih zgodnjih 30. letih.

Kombinacija treh že poznanih testov

Gre za tri krvne teste, ki jih pravzaprav že dobro poznamo, a strokovnjaki so odkrili, da bi njihova kombinacija lahko močno izboljšala oceno tveganja. »Ti testi so že široko dostopni in nič drugega ne bo potrebno, kot da bomo odkljukali prave okvirčke v laboratorijskem nalogu,« je za CNN povedal avtor študije dr. Paul Ridker, direktor Centra za preprečevanje srčno-žilnih bolezni v bostonski splošni bolnišnici Brigham and Women's Hospital, ki je hkrati poudaril, da gre za teste, ki niso dragi. Ena sama kombinirana meritev visoko občutljivih ravni CRP, holesterola LDL in lipoproteina (a) bi lahko pri zdravih mladih ženskah povečano tveganje za srčno-žilna obolenja razkrila že 30 let pred pojavom nevarnega srčnega infarkta ali možganske kapi. »Dejstvo, da test lahko uporabimo že tako zgodaj, je zame osupljivo, saj to pomeni, da se proces, ki povzroča aterosklerozo pri ženskah, začne že tako zgodaj v njihovem življenju,« je dejal.

Merjenje treh biomarkerjev: LDL, CRP in LP (a)

Odkrivanje LDL holesterola v krvi je že dolgo poznan test in merilo tveganja za srčno-žilna obolenja. LDL holesterol namreč prispeva h kopičenju maščob v arterijah. Novejši pa je test za visoko občutljiv CRP, ki se ga uporablja pri odkrivanju začetnega vnetja pri aterosklerozi oziroma bolezni, pri kateri se na stenah arterij nalaga holesterol in druge maščobne snovi, ki povzročajo zožanje arterij. Povišan nivo CRP-ja se pojavi kot odziv imunskega sistema na holesterol v arterijah. Ko se holesterol tam začne kopičiti, tvori posebne snovi, ki jih imunski sistem zazna kot tujke, zato se nanje začne odzivati in jih odstranjevati. Pri tem se ustvarja visoko občutljiv CRP. LP (a) pa je lipid, ki se lahko kopiči v krvnih žilah in tvori plake, ki zamašijo arterije, podobno kot holesterol LDL. Tveganje za visoko raven LP (a) je v veliki meri podedovano.

Nov pristop lahko izboljša oceno tveganja

Trenutno zdravniki merijo in obravnavajo vsakega od teh biomarkerjev posebej. »A ti biomarkerji niso neodvisni drug od drugega,« je dejal Ridker in dodal, da več povečanih markerjev v resnici pomeni večje tveganje. Študija, ki je trajala kar 30 let in v kateri so spremljali več kot 40 000 žensk, je pokazala, da so imele ženske z najvišjo stopnjo visoko občutljivega CRP – več kot 5,18 miligrama na liter – približno 70% večjo verjetnost za pojav večjega srčnega zapleta kot tiste z najnižjo stopnjo. Ženske z najvišjimi vrednostmi holesterola LDL – več kot 151 miligramov na deciliter – so imele 36% večje tveganje za pojav srčnega infarkta ali možganske kapi. Ženske z najvišjimi ravnmi LP (a) – več kot 44 miligramov na deciliter – pa so imele 33% večje tveganje za pojav teh nevarnih zapletov srčno-žilnih obolenj.

Učinki raziskave so bili še večji, če so rezultate treh biomarkerjev združili. Ženske, ki so imele povišane ravni vseh treh biomarkerjev, so imele v primerjavi z ženskami, ki niso imele povišanih ravni, skoraj trikrat večje tveganje za srčni infarkt in skoraj štirikrat večje tveganje za možgansko kap.

Raziskava, ki jo je financiral ameriški nacionalni inštitut za zdravje, je bila objavljena v ugledni reviji New England Journal of Medicine, pred kratkim pa so rezultate raziskave predstavili tudi na konferenci Evropskega kardiološkega združenja v Londonu.