Prepoved prenašanja svetih maš po internetu povzročila veliko razburjenja. Duhovniki: Našli bomo druge poti

Uredništvo
36

Med novimi navodili za pastoralno življenje v slovenski Cerkvi v času Covid-19, ki jih je včeraj objavila Slovenska škofovska konferenca, je tudi zahteva, naj se (za razliko od prvega vala) prenosi svetih maš ne dogajajo po internetu.

Ta točka navodil je povzročila precej razburjenja, ki se je hitro odrazilo v komentarjih ljudi na spletnih omrežij – tako pri ljudeh, ki so tesneje povezani s Cerkvijo, kot tistih, ki so bolj oddaljeni od rednega verskega življenja.

Dodano 17.10.: v poznih sobotnih popoldanskih urah je Slovenska škofovska konferenca sporočila, da ob izpolnjevanju določenih pogojev vendarle dopusti prenose maš po spletu. Več tukaj (klik!)

Nekateri duhovniki, ki so pred objavo navodil SŠK že napovedali, da bodo v času “lockdowna” znova prenašali maše po Facebooku, so tako svoje napovedi s spleta umaknili. Duhovnik Martin Golob, ki je imel v prvem valu največje spletno občinstvo, pa je objavil le link z navodili SŠK, obenem pa napovedal že za danes zvečer ob 19.00 spletno druženje (ne maše) v živo.

Odločitev je podrobneje argumentiral nadškof Stanislav Zore v odgovoru na postavljeno novinarsko vprašanje na današnji tiskovni konferenci vlade, kjer je gostoval.

Na Domovini pa smo za komentar zaprosili nekaj duhovnikov, ki so v prvem valu epidemije redno prenašali svete maše po spletu.

Ostajajo le prenosi na Exodus TV, Radiu Ognjišče ter TV in Radiu Slovenija

Kljub prepovedi prenašanja svetih maš po spletu pa slovenski verniki povsem brez možnosti udeležbe pri “mašah na daljavo” ne bodo ostali. V veljavi ostanejo namreč obstoječi prenosi na nacionalnih TV in radijskih postajah (denimo RTV Slovenija, Radio Ognjišče, Exodus TV).

Celotna točka navodil, ki govori o tem, se glasi:

III/7. Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.

Nadškof Zore: Pri spletnih prenosih v prvem valu se je izgubil temeljni značaj svete maše

Nadškof Stanislav Zore je na današnji tiskovni konferenci dejal, da so ob razcvetu prenosov svetih maš po spletu zaznali tudi negativne stvari: “Bolj negativna stvar je bila, da ljudje /…/ niso videli nobene razlike med navzočnostjo pri sveti maši v občestvu v cerkvi in sveto mašo po spletu, kar pomeni, da se izgublja tisti temeljni značaj svete maše, ki je občestvo, ki se sreča okoli oltarja, evharističnega gospoda in božje besede.”

Nadškof Zore je dejal, da jih je na to v pismu opozoril tudi kardinal Robert Sarah, prefekt kongregacije za bogoslužje. Sarah pravi, da morajo biti duhovniki pozorni na težnjo, da se izgublja smisel za skrivnostno Kristusovo telo in da začenja skupnost postajati virtualna.

Nadškof Zore še dodaja, da bo v navodilih posebej povabili duhovnike, naj stik z ljudmi še vedno ohranjajo prek spleta, a na druge načine.

Priporočilo ali zahteva?

V navodilih SŠK so skoraj v vseh točkah uporabljene besede, kot so: “ni / je dovoljeno”, “prepovedano”, “ne sme” … V tej točki pa je zapisano “naj ne”. Gre torej za priporočilo ali prepoved?

S tem vprašanjem smo se že včeraj obrnili tudi na Tiskovni urad SŠK, a nam doslej niso poslali odgovora.

Glede razumevanja priporočila ali prepovedi se niso jasno izrazili tudi naši sogovorniki. Duhovnik, ki ni želel biti imenovan, je na vprašanje odgovoril takole: Škofje imajo veliko skrb za Cerkev in so zapisali to točko skoraj zagotovo z željo, da bi evharistija ohranila svoj primarni pomen in tudi konkreten, živ občestveni vidik. Menim torej, da gre bolj za skrb škofov, da se sveta maša ne birazvrednotila’.”

P. Damjan Ristić: Maša ima centralno vlogo pri ohranjanju skupnosti, a ni edina stvar

Kakorkoli, vsi trije naši sogovorniki duhovniki bodo navodila škofov upoštevali, a to ne pomeni, da ne bodo navzoči na spletu. Našli pa bodo druge poti spletne komunikacije in oznanila.

P. Damjan Ristić je jezuit, v jezuitski skupnosti pri Svetem Jožefu v Ljubljani pa je med drugim odgovoren tudi za skupnost angleško govorečih v Ljubljani (in širše). V prvem valu je prek FB-ja prenašal maše v angleščini.

P. Damjan se je odločil, da bo namesto maš v tem času prenašal besedno bogoslužje. Odločitev škofov se mu zdi smiselna, prav tako sem mu glede na nastalo situacijo zdi bolj smiselno besedno bogoslužje. Situacija je nova, odpira se veliko vprašanj, ki si jih prej nismo zastavljali, dodaja.

Za Domovino je opozoril tudi na specifiko svoje skupnosti EML (English Mass in Ljubljana). Gre za ljudi, ki že tako ne morejo slediti bogoslužjem v slovenščini. Obenem so tudi precej krajevno razpršeni.

Za p. Damjana je v času epidemije v ospredju ohranjanje skupnosti. “Maša ima pri tem res centralno vlogo, a ni edina stvar. Kadar so razmere take, je to potrebno skušati razumeti,” pojasnjuje. Za predstavo navaja tudi, da obstajajo krščanske skupnosti po svetu, kjer imajo mašo zaradi različnih okoliščin tudi le nekajkrat na leto.

Maše, ki jih je p. Damjan v prvem valu prenašal online, je tudi sicer iz spoštljivosti in zavesti o svetosti tega dogodka kmalu izbrisal.

Takole pa je p. Damjan sam pojasnil v angleščini spremembe na Facebooku:

Janez Jeromen: Razlogi za upad udeležbe pri mašah po prvem valu Covid-19 so dosti bolj resni

Janez Jeromen je župnik v Velikem Gabru v novomeški škofiji. V prvem valu je prek FB prenašal župnijske maše (tudi potem, ko je že bila dovoljena udeležba pri maši in je maševal na prostem). Poleg tega pa je redno prek FB-ja prenašal tudi molitev hvalnic in večernic.

Glede navodil v zvezi s prenašanjem maš po spletu je zaprosil za dodatna pojasnila, tako da se še ni čisto odločil, kako bo navzoč na spletu v prihodnjih dneh / tednih. Vsekakor pa računa na prenos vsakdanje molitve hvalnic in večernic.

Janez pogreša podrobnejša pojasnila v zvezi s tem navodilom, tudi če so kaj škofje prejeli iz Rima – da bi duhovniki lažje razumeli. Zaveda pa se, da je bilo zdaj predvsem treba objaviti navodila in da časa za pojasnjevanje še ni bilo.

Izkušnja prenašanja maš prek FB-ja je bila v prvem valu pozitivna. V spletnih prenosih Janez ne vidi razlogov za upad udeležbe pri mašah, ki se je zgodil v marsikateri župniji: “V naši župniji se pozneje zmanjšanje udeležbe pri maši ni zgodilo, kar nekatere tako skrbi. Mnogi župljani (stari in mladi) so se mi zahvalili, da sem vztrajal in izboljševal prenos. Razlogi za upad obiska so dosti bolj resni (ampak o tem se sploh še ne znamo pogovarjati).”

Janez se zaveda, da neposredni prenos maše nikoli ne more nadomestiti dejanske udeležbe. “Tisto, kar pa zmore, je to, da ohrani delček zavesti lokalnega občestva. In to je za župnijo zelo pomembna stvar.”

Poleg tega navaja še eno zanimivo izkušnjo iz prvega vala. Pokazalo se je, da je na običajni župniji maša edina oblika skupne, občestvene molitve, ki je ljudem blizu in razumljiva. Tako so bili spletni “obiskovalci” maš po FB-ju ljudje iz lokalne skupnosti, obiskovalci hvalnic/večernic pa od vsepovsod drugod, ljudje, ki so si želeli skupne molitve.

Tudi Janez je v prvem valu, ko je dojel problem občestva pri spletni maši, ohranjal samo prenose v živo, posnetke pa izbrisal.

“Rad bi prenašal sveto mašo, a spoštujem odločitev škofov”

Na Domovini smo govorili še z enim duhovnikom, ki pa ni želel biti imenovan. Pravi, da bi sicer rad prenašal sveto mašo po internetu, saj je prepričan, da je to dobro za občestvo Cerkve.

“A spoštujem odločitev škofov, zato maš ne bo prenašal,” pravi. Bo pa skušal na druge načine nagovarjati ljudi prek socialnih omrežij: “Na socialna omrežja gledam kot na ‘znamenja časa’, prek katerih je možno oznanjati evangelij.”

Njegova izkušnja maš po spletu v prvem valu je pozitivna: “Pokazalo se je, da je Cerkev sposobna nagovoriti ljudi in jim približati evangelij tudi preko socialnih omrežij. Ljudje so bili zelo hvaležni za tako obliko deleženja pri evharistiji, ker druge ni bilo. Če se je zgodba začela tipaje, ko nas je bilo na začetku samo nekaj, pa je proti koncu bilo vse več maš ‘v živo’.”

Duhovnik tudi meni in na tihem upa, da bodo ordinariji posameznim duhovnikom dali privolitev za prenos svetih maš v živo preko sodobnih komunikacijskih sredstev in načinov.

Evharistični post: Na mestu v času epidemije Covid-19 - toda ali res za vse?

Kljub precejšnjemu razburjenju, ki ga je povzročila prepoved prenašanja svetih maš po spletu – ki so jo škofje sicer izrekli v tipično “cerkveni govorici vmesnega naklona med željo in obvezo”, kakor se je posrečeno izrazil eden naših duhovniških sogovornikov – je treba priznati, da so dileme prenosov svetih maš prek sodobnih komunikacijskih sredstev, na katere opozarja tudi kardinal Sarah, na mestu.

Dejstvo je, da tovrstnim prenosom svetih maš umanjka dimenzija fizične navzočnosti in fizičnega občestva. In dejstvo je, da je nevarnost razvrednotenja zavedanja in okušanja svetosti svete maše po spletu še veliko večja kot v živo.

A dejstvo je tudi, da je ta kriza zavedanja in okušanja svetosti svete maše v današnji Cerkvi veliko bolj razširjena, kot smo si pripravljeni priznati (in precej presega samo vprašanje prenosa maš prek spleta). Izguba občutka za sveto pri liturgiji se v velikem obsegu dogaja tudi pri mašah v živo, po naših župnijah in občestvih. A te krize pogosto ne znamo niti prepoznati niti poimenovati.

Ukrep prepovedi prenosov svetih maš po spletu v času drugega vala je zato glede na siceršnje stanje liturgične ozaveščenosti (in siceršnjega spopadanja s krizo liturgije v slovenski Cerkvi) bržkone prekomeren.

Ukrep pa razkriva še eno nerazumevanje človeka / ljudi, ki jih ima Cerkev pred seboj. Čeprav je resničnost veliko bolj kompleksna, jih za potrebe tega komentarja razdelimo na “jedrne katoličane” in “oddaljene”.

“Evharistični post” (tudi spletni), ki ga priporoča kardinal Sarah in ga vernikom nalagajo škofje, bi zagotovo bil na mestu za jedrne kristjane, ki bi ga zmogli ob primerni ozaveščenosti razumeti. Ti bi lahko v tem postu poglobili razumevanje svetosti maše in se, takoj ko bi bilo mogoče, “vrnili k maši s povečano željo po tem, da bi se srečali z Gospodom, da bi gre prejeli in prenesli k našim bratom,” kakor pravi kardinal Sarah.

Zagotovo bi mnogi jedrni katoličani razumeli, zakaj bi se bilo dobro odpovedati gledanju vsakršnih prenosov maš, pa namesto tega najti druge poti družinskega in osebnega duhovnega življenja – tudi s pomočjo duhovnika prek socialnih omrežij.

Nalagati ta post “oddaljenim” pa najbrž nima kakega velikega pomena. Bilo bi nerodovitno. Morda celo škodljivo. Pomenilo bi zapraviti odprtost tistih src, ki jih je pridobil ravno fenomen prenosov maš po spletu (Kdor ne verjame, naj pogleda odzive ljudi na FB profil Martina Goloba).

Celo nadškof Zore je sam dejal, da “se je pokazalo, tudi v tujini, da so te spletne maše v veliko večjem odstotku spremljali tisti, ki hodijo občasno k maši, kot tisti, ki hodijo redno”. (!) Torej? Sklep se ponuja sam do sebe.

Ob zavedanju te raznolikosti ljudi bi slovenska Cerkev pri vprašanju prenosov maš po spletu morala (da, uporabljamo povsem jasen naklon) prepoznati, da so tudi poti različne. Če bi v to zavedanje vstopila, bi laže presojala, kakšne možnosti so pred njo.

Ena od možnosti bi recimo bil dogovor, da se ohrani le nekaj spletnih prenosov maš (tiste, ki so se v prvem valu izkazale kot velik potencial za doseg “oddaljenih” ali “razpršenih”), “evharistični post” pa se priporoči župnijam. In še veliko drugih možnosti za soočanje s problemom razvrednotenja svetosti maše ob spletnih prenosih je na voljo.

Ampak tega se ne da doseči z dekretom od zgoraj v “cerkveni govorici vmesnega slovničnega naklona med željo in obvezo” (“Ne zahtevam, ampak če ne bo tako, pa ne bo v redu!”), temveč s primernim ozaveščanjem, spodbudami in priporočili ter zlasti avtonomijo.

Predvsem slednje nam manjka v tem času Covid-19. To žal razkriva tudi celota navodil SŠK, ki v prav starozavezni maniri urejajo vse nadrobnosti, od razdalje med duhovnikom in vernikom do prezračevanja spovednic. Ampak tu stanje v Cerkvi ni nič kaj drugačno kot stanje v celotni družbi, kar nam še posebej lepo kaže odnos ljudi do (ne)razumevanja preventivnih ukrepov za omejevanje epidemije.

Sodelujte v naši anonimni anketi o spletnih prenosih verskih obredov v času pandemije COVID-19

Create your own user feedback survey

Rezultati ankete bodo na Domovini objavljeni tekom naslednjega tedna

36 KOMENTARJI

  1. hvala Bogu za kardinala Saraha in za to, da do ga slovenski škofje poslušali. sem bila prav prijetno presenečena. bodo že našli način, kako priti do vernikov.

    zakramenti, zakramenti, zakramenti, pa tudi če one on one. imamo pravico do njih.
    duhovniki, bodite pogumni!

  2. Ko je KARANTENA, bi bilo zelo lepo, da bi duhovniki imeli tudi maše po spletu.

    Seveda, je maša v živo prav nekaj drugega. Verniki, ki to vemo, bomo potem, ko bo kriza Covi-19 mimo, prav gotovo spet šli v cerkev.
    Kajti MOČ SKUPNOSTI je veliko večja od spleta.

    Toda v času karantene, bi prosila škofe, da naj mladim duhovnikom le dovolijo, da tudi po spletu mašujejo?
    Včasih so starši reklo: “Bolje nekaj, kot nič”. In tako gledam tudi na spletne maše.

  3. hehe.. tezave, da bi se odvisniki odvadili od “droge”.. je treba vsak teden dozo porinit, ker drugace bi ljudje mogoče začeli razmišljat..

    razmišljanje je smrt religije.. ko pa na netu najdeš še ene par argumentov, zakaj so religije bulšit, pa se lahko cerkev poslovi od vernika.. religije so res krhka stvar..

    • Ah, potem bi ravno forsirali maše po netu, če bi se res bali, da bi ljudje v času lockdowna začeli razmišljati.

      Sicer ima pa vsak svojo religijo ali če hočeš, drogo, ki ga drži pokonci. Redki so tisti, ki so tako močni, da je ne potrebujejo. Meni so droga recimo hribi pa narava, enim pa recimo kak hobi, enim pa recimo maša. Sto ljudi sto čudi. Še vedno bolje kot prave droge ali razne zasvojenosti.

      Jaz recimo pa ne rszumem kako je nekaterim lahko to služba ali pa nakupovanje. Jao, jest se moram prisiliti, da si grem kaj kupiti za jest pa za oblečt.

      • kar se tiče nakupovanja.. se res lahko popolnoma razumeva.. do potankosti… šopanje mi je najbolj mukotrpna zadeva…

        kar se škofje bojijo je to, da bi se ljudje navadili doma gledat to zadevo. Je en kup minusov, če bi se navadili… ni dnarja, ki ga verniki prnesejo v cerkev.. kar se najbolj bojijo, da bi en duhovnik (kar en) pridobil veliko odobravanja in bi posledično lahko sprivatiziral ovce.. Včas so take ljudi lahko mirne duše pribil na križ, dans pa tega ne smejo.. Dokaz zato je to kolobarjenje mladih zagnanih duhovnikov iz ene župnije v drugo. Da jih malce umirijo od zagnanosti..

        lahko pa sam probas bit nekaj časa brez maše in prišepetavanja klera, kaj je prav in kaj ni. Se misli zbistrijo…

  4. Še en dokaz, da je s slovenskimi škofi nekaj hudo narobe in bi bil zadnji čas, da papež naredi red. Rodetova materialistična zapuščina je porazna. Med duhovščino in verniki je naredil večji pogrom kot 50 let komunizma.

    • A je čudno, da nas farba skupaj z Bando, saj je njihov SDV!
      kako pa misliš, da se je spehal v višave?
      Nikoli ni zanikal objave z podatki v knjigi “Med norci, morilci in ljudožerci” Franceta Turšiča.

      “Slovencem vremena se jasnijo čedalje bolj na drobno!” PRESS

  5. Nam pa je zelo pomenilo, da smo imeli prenos maše iz domače župnije. Tudi za otroke je bilo to popolnoma nekaj drugega, kot ogled maše po tv iz stolnice. In smo hvaležni, da nam je župnik to omogočil.

  6. Torej, cerkve se zopet zapirajo. Strah pred virusom je premagal vero v Boga in Božjo pomoč. Kam smo prišli? Cerkve so zgradili naši predniki in nihče nima pravice, da odloči, da se v njih ne opravlja bogoslužja in se jih zapira. Spoštovani nadškof in duhovniki ne dovolite, da v cerkvi zavlada Satan! Celo v svinčenih časih komunizma se to ni dogajalo.

  7. Prepoved brez utemeljitve je nesmiselna.
    Bolj bi bilo na mestu spodbuditi vernike, da poskušajo pri spremljanju maše po tv ali spletu ohraniti vzdušje svetega s tem, da spremljajo mašo v realnem času (ne kadarkoli ali z zamikom) in tako, da poskrbijo za primerno držo (ne zleknjeni na kavču) in po možnosti s sodelovanjem, z molitvijo. Posebno župnijske spletne maše so lahko velika dragocenost, saj res lahko povezujejo župnijo.
    Seveda je nevarnost desakralizacije, a kje je ni!?

  8. In še ena jezikovna opomba.
    Zakaj “sveta maša” – vedno in povsod? Pridevnik “sveta” je smiseln, ko to svetost poudarimo, sicer pa je brez potrebe, saj je vsaka maša sveta. S ponavljanjem “sveta maša” se ustvarja vtis, da obstajajo tudi maše, ki niso svete.

  9. Ljudem, ki so oddaljeni od cerkve, je maša nerazumljiva, medtem ko nagovori, skupna molitev in kateheze duhovnikov, to pa je odlična ideja za širše množice. To pa vidim kot priložnost širiti po spletu zdrav razum, resnico in prave vrednote, ki izhajajo iz evangelijev.
    Na žalost se večina ljudi sicer na spletu niti drugje v svojem življenju s tem ne sreča. Duhovniki imajo veliko modrega za povedati. Pa še kakšen predsodek pred posvečenimi ljudmi in verniki bo izginil.

  10. Potem ko je RTV prenehala prenašati nedeljske maše z dr. Cviklom iz mariborske stolnice in se nas je milostno usmilila le s kakšno enomesečno (da ne bodo rekli, da jih ni), redno spremljam nedeljske maše ob 10. uri na zagrebški TV (1. program!). Vedno iz različnih krajev, spremljano z lepo predstavitvijo kraja, z znakovnim jezikom tudi za gluhoneme, z zelo lepim petjem, narodnimi nošami, s prisotnostjo občinskih oz. krajevnih veljakov, torej oblasti, včasih tudi s prisotnostjo uniformiranih predstavnikov (vojske, policije, gasilcev, tudi lovcev). Skratka, veličastno! Glede tega so sosednje močno močno pred nami.

  11. Tokrat se popolnoma strinjam z uredniškim komentarjem.
    To bo prineslo mnogo več slabega in le malokomu dobro. Spominja na idejo “malih zivih slupnosti”, ki je bila nekaj časa zelo moderna pri nas. Saj razumem. Ampak. Velika večina vernikov so oddaljeni kristjani. Zelo narobe je odreči se jim.
    Podobno vidim tudi otroke in mladostnike. A bi šel kdo njim razlagat evharistični post?
    Velika napaka.

  12. Vse tole:odločitev nadškofa oz.škofov na podlagi mnenja enega kardinala in pritrjevalni odzivi so kot sodobno farizejstvo po definiciji. Kje je mnenje papeža Frančiška?

  13. Spoštovani škofje in ostali člani škofovske konference.

    Že včeraj, posebno pa še danes po odgovorih na tiskovni konferenci vlade, ki se je je udeležil tudi ljubljanski nadškof msr. Stanislav Zore, sem bil skupaj z veliko prijatelji in tudi sorodniki neprijetno presenečen in tudi razočaran nad določili in pojasnili glede ukrepa prepovedi predvajanja sv. maš po spletu, nikakor pa ne po tv sprejemniku in radiu.
    Kot Vam je vsem znano po spomladanski zapori javnega življenja in s tem tudi prepovedi javnega obhajanja sv. maš, nas je vernike predvsem spremljanje sv, maš po spletu in molitev obdržalo pri duhovnem življenju. Tudi naš krajevni duhovnik na Črnučah je opravljal sv. maše v cerkvi, prenos pa je bil po spletu.
    Veliko duhovnik v Sloveniji in po svetu je na ta način naredilo izredno situacijo nekoliko znosnejšo. Spremljali smo tudi sv. maše g. Goloba iz Bohinja in lahko smo se le čudili, koliko vernikom pomeni prisotnost pri sv. maši na tak način, če normalen pristop ni bil mogoč. Spremljali smo sv. maše tudi na kanalu T-2, ki jih je prenašala tv-operater.
    Če to pogledam v v zvezi z današnjim razlaganjem prepovedi obhajanja sv. maš duhovnikom, se mi milo rečeno močno kolcne. Zakaj? Ker če je prenos iste sv. maše po tv, je prav, če pa isto sv. mašo spremljam po spletu, pa ni prav. Sam uporabljam tv zaslon tudi kot monitor in če sv. mašo spremljam po tv je to prav, če pa na monitorju-istem tv, pa ni prav.
    Pa bom potem dobil odgovor, da v tem grmu ne tiči zajec, ampak nas so spletne maše zasvojile in se ne udeležujemo več rednih maš. Vsaj v mojem primeru in primeru veliko znancev, smo se maš udeleževali ob nedeljah in tudi med delavniki po koncu zapore, pač glede na naravo dela in dostopnost.
    V prvem koronskem valu smo spremljali po spletu tudi jutranje maše, ki jih je daroval papež Frančišek iz kapele doma sv. Marte. Torej je bil teh kritik deležen tudi papež, češ, splet ni priporočljiv.
    V naši župniji je bil upad vernikov takoj po koronskem času velik iz razloga strahu starejših vernikov, da se ne bi okužili in da velja maša ob delavnikih lahko kot nedeljska maša. K manjšemu obisku je prispeval tudi omejen sedežni red, da smo lahko dosegali priporočila NIJZ-ja o dovoljšnji razdalji med verniki. Pač toliko je kapaciteta in več ni možno. V poletnem času so tako verniki sodelovali pri sv. mašah čez cel teden, predvsem starejše in bolne pa je domači duhovnik redno obiskoval in jim delil zakramente. Mlade družine so se obredov in sv. maš udeleževali v polnem številu, pač glede na njihove službe ipd. Hvala Bogu za vsakega, kjerkoli je lahko sodeloval. Za večje praznike, tudi ob Marijinem vnebovzetju, Mariji Snežni itd, smo se pa maš udeleževali in pomagali duhovnikom po celi Sloveniji. Konkretno sem pomagal g. Grilju na planini Jasenje nad Martuljkom.
    Predvsem sem v prvem koronskem valu ob spremljanju sv. maš spoznal, da se starejši udeležujejo sv. maš pred tv sprejemniki, kjer so bili prenosi iz mariborske stolnice, veliko srednje generacije in mlajših pa je spremljala sv. maše preko spleta. In seveda si pač spremljal tam, kjer te je nagovorilo, oz. kateri izmed duhovnikov te je bolj nagovoril in ti dal iztočnico za naslednji delovni teden. In te nagovore, pridige, sporočila ne smete zanemariti in jih s sedanjim pravilnikom odvzeti veliko sporočilno moč, kako zdržati v težki preizkušnji.
    Predvsem bi vam želel položiti na srce, da se držite zdrave kmečke pameti, da kar se je pokazalo za ljudi dobro, tega ne smete zavreči.
    Če bomo želeli pritegniti mlade v cerkve, k maši, jih bomo morali nagovarjati s sodobnimi sredstvi in na primeren način. Ali ni bil ravno za blaženega pred tednom dni imenovan član kapucinov, ki je mlade nagovarjal po spletu, v njihovem jeziku in ga je papež Frančišek povzdignil na oltar? Ali se ni ravno kardinal Becciu pregrešil zoper Boga in postavo ter grdo manipuliral z denarjem? Pri mladih je bil prvi mož sprejet z odobravanjem in simpatijami, drugi mož pa s kritiko , tudi s kritiko cerkve, da to dovoljuje toliko časa.
    Zato se obračam na Vas kot naše pastirje, uporabite zdravo kmečko pamet. Vse kar vodi k Bogu ne ovirajte, pospešujte pa vsako dejanje ki nas bo nagovorilo. Ne bi si namreč želel, da bi sedaj mladi gledali na Vas škofe kot na nekaj oddaljenega, ki nima stika s sedanjostjo. Tudi papež Frančišek uporablja splet kot sredstvo za evangelizaciji- Twiter, FB,.. in ljudje po celem svetu to sprejemajo z odobravanjem.
    In po tem obdobju zdravstvene krize se bomo vsi skupaj vrnili v nek nov svet, ki bo verjetno drugačen po dojemanju nekaterih stvari, tudi duhovnih.
    Kot je bilo nedolgo nazaj v evangeliju opisano, kdo je poškodovanemu pomagal, ker so ga napadli razbojniki? Duhovnik? Bogataš? Samarijan? Ja, le ta in po naših dejanjih bomo sojeni.

    Molimo za Vas in vaše odločitve.

    • Pridružujem se vašemu komentarju, gospod Jože.
      Tudi jaz mislim tako, da so v kriznih časih potrebni tudi “modernejši” pristopi do Kristjanov.
      Včasih so celo nadrejeni kritizirali patra Branka Cestnika, češ da gre z mladino ob nedeljeh na izlet in tam tudi mašuje.

      Jaz vidim to potezo B. Cestnika, kot pozitivno misijonarsko dejanje, ki ni čakal v cerkvi, da mladi pridejo notri, ampak jim je “Jezusa ponesel” do njih, pa čeprav v naravi. Pravijo, da Bog je vsepovsod.

      Tudi jaz prosim škofe, naj le dovolijo prizadevnim mladim duhovnikov, da ponudijo maše tudi po SPLETU. Pomembno je, da obdržimo vero in jo posredujemo najširšemu krogu ljudi.

      Veliko zdravja vsem, tako na telesu, kot na duhu!

  14. Da je Zore sposoben vseh variant, ki jih niti malo ne pričakuješ je meni osebno znano
    Brez čuta, brez čustev. brez čustvene inteligence brez Božjega širokega duha, ki oplaja, vabi, motivira, ohrabruje in poveličuje, ki radosti, ki daje korajžo, vero, upanje in moč verjetja.

    Kaj tako norega , blentavega pa nisem pričakoval niti v najbolj črnih sanjah.

    Zaplotniško, trdosrčno cerkveno birokratsko!

    Četudi je to mogoče ukaz ali mnenje iz Vatikanskih kleti, bi moral resnični dušni pastirski voditelj naroda ukrepati po naše za nas! Za Kristjane, ki jih nameravajo še mučiti in klati kot klavno živino, za nas, ki odgovarjamo zase, za svoje družine in , mki vzdržujemo Jezusovo Cerkev kjerkoli že smo!
    Bojim se, da je Zoretova kurija birokratov “vprašala” za mnenje, da je dobila pokritje!
    Bog ne daju, da je to to.

    SRAMOTA!

  15. In kaj točno je narobe s svetimi mašami po internetu? A ni to nekaj podobnega kot maše po TV ali po radiu?
    Domnevam, da gre za kakšno prikrito ljubosumje ali nevoščljivost do mladih duhovnikov, drugače si tega po moji logiki ne morem razlagati. Zavedati pa se je treba, da smo trenutno v izrednih razmerah.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime