Vir: zajem zaslona

Nemški krščanski demokrati (CDU) so na na digitalnem kongresu stranke v drugem krogu glasovanja za novega predsednika stranke izbrali premierja Severnega Porenja-Vestfalije Armina Lascheta. Na položaju bo nasledil Annegret Kramp-Karrenbauer, ki se je položaju odpovedala pred skoraj letom dni. 59-letni Laschet je z 521 glasovi delegatov konkurenta Friedricha Merza (446) glasov, pred tem pa je v prvem krogu glasovanja izpadel Norbert Röttgen. Delegati so izvolili tudi pet podpredsednikov strank.

Kdo je novi predsednik stranke, ki bi lahko nasledil dolgoletno kanclerko Angelo Merkel, kakšna je njegova vizija in obljube ter kako vidi Nemčijo v Evropi in svetu?

Kdo je Armin Laschet?

Laschet je po izobrazbi pravnik in novinar, ki je prva leta svoje kariere preživel v novinarstvu in založništvu. Je človek z močnimi političnimi izkušnjemi. Bil je poslanec nemškega Bundestaga, poslanec Evropskega parlamenta in je aktualni premier zvezne države Severno Porenje Vestfalija. Vodenje CDU v zvezni državi Severno-Porenje Vestfalija je leta 2012 prevzel od Norberta Röttgena, ki ga je premagal danes. Leta 2017 je po zmagi nad socialnimi demokrati (SPD) sestavil vlado z liberalci (FDP).

Laschet velja za zmernega, sredinskega politika, za katerga analitiki napovedujejo, da bo nadaljeval politiko Angele Merkel, katere tesen sodelavec je bil, hkrati pa je bil od treh kandidatov, ki s kanclerko ni imel sporov, ki bi bili znani javnosti. Laschet je kristjan in oče treh otrok.

Sredina. Varnost. Zanesljivost. Zaupanje.

Pred prvim krogom glasovanja so potekali tudi nagovori delegatov, v katerem je kasnejši zmagovalec glasovanja Lachet predstavil kot kandidat z izkušnjami v vladi in človek politične sredine, ki mu ljudje lahko zaupajo, na katerega se lahko zaneseljo in ki jih bo obvaroval pred situacijo, kakršni smo bili priča v ameriškem Kapitolu. Predstavil se je kot človek, v katerem bodo ljudje našli upanje v prihodnost, pa tudi kot tisti, ki bo za volilno zmago naredil vse.

Pozval k zoperstavi delitvam v državi, k temu, da stranka spregovori jasno, a ne polarizira. “Zmagamo lahko le, če se postavimo v sredino,” je dejal. Po njegovih besedah je polarizirati lahko, težko pa je družbo držati skupaj, različne ljudi poslušati in iskati kompromise – tudi z ljudmi, ki jih ne maramo nujno. Opozoril je, da je CDU Nemčijo z Angelo Merkel od evropskega bolnika postala uspešna država, ki potrebuje kontinuiteto tega napredka. A ne enako, kot do sedaj.

Vodja ekipe, ki si želi Nemčijo voditi v desetletje modernizacije

»CDU, Nemčija, kakršno imam pred očmi ne potrebuje izvršnega direktorja ali predsednika, ampak kapetana ekipe,” je dejal. Pozval je tudi k zaščiti demokracije in boju proti skrajni desnici.

Skupaj z nemškim ministrom za zdravje Jensom Spahnom (ki je postal podpredsedik CDU) je Laschet v začetku lanskega leta sestavil tudi program #Impulse2021, ki velja za nekakšen njegov neuradni vladni volilni program. V njem zagovarja široko pozicioniranje CDU kot široko sredinske ljudske stranke, ki bi zajela tudi nekoliko levo usmerjeno delavsko krilo.

Njegova vizija, o kateri je govoril tudi danes, je, da bi bilo za Nemčijo aktualno desetletje čas modernizacije; nove gospodarske dinamike, celovite varnosti, vrhunskih in pravičnih izobraževalnih priložnosti. Želi se izogniti novim obremenitvam gospodarstva, ki ga je prizadela koronakriza, na zvezni ravni ustanoviti digitalno ministrstvo in vzpostaviti ničelno toleranco do kriminala in ekstremizma. Pri zunanji politiki Laschet poudarja jasno osredotočenost na Evropsko unijo in čezatlantsko usmeritev stranke: namerava si prizadevati za več sodelovanja z ZDA na področju podnebne in trgovinske politike. Želi si EU, ki bi bila sposobna bolje ukrepati, prizadeva pa si tudi za krepitev francosko-nemških odnosov. Ustreza mu sprememba ameriškega predsednika, ki jo je označil za zmago demokracije.

Bodoči nemški kancler?

Predsednik CDU je, vsaj tradicionalno, tisti, ki postane strankin kandidat za kanclerja. Ali bo to Laschet, še ni povsem jasno, čeprav je v pretklih dneh že namigova, da je to verjetno, o tem pa so danes ugibali tudi mediji in nekateri visoki nemški politiki. Kljub temu naj bi kandidata izbrali šele po regionalnih volitvah v dveh nemških deželah čez doba dva meseca. Mnogi namreč ugibajo, ali bi mesto lahko pripadlo Markusu Söderju, predsedniku sestraske CSU.

Tudi sicer se v Nemčiji začenja leto, polno volitev, saj bodo v šestih zveznih deželah letos volili deželne parlamente, 26. decembra pa bodo potekale državne parlamentarne volitve.

Pred stranko je trdo delo
Po dolgoletni vladavini Merklove je CDU predvsem v krizi identitete, ki je močna sredinska profilacija najverjetneje ne bo rešila, bolj desni volilci pa ne nujno nagradili. Pred njo je trdo delo.

Delegati CDU, kot tudi Laschet, so ocenili, da bo večina Nemcev po dogajanju v ZDA, napornem pandemskem letu, ki se nadaljuje tudi letos, hrepeneli po miru, varnosti, sigurnosti, kakršno so v zadnjih letih našli v Angeli Merkel, ki še vedno uživa močno javnomnenjsko podporo. Ali je smer in logika prava, bodo že kmalu pokazale deželne volitve.

4 KOMENTARJI

    • Zakaj se imenujejo “krščanski”, sprašuješ.

      Zato, da s tem pridevnikom spravijo na limnice in nevtralizirajo še zadnje državljane, ki mislijo s svojo glavo.

      Ne razumem, zakaj se ravno krščanski demokrati, ki bi po svoji naravi morali biti desničarji, tako sramujejo desničarstva.

      • Zaradi medijskega zasmehovanja in preziranja in posmeha, ki leti na konzervativce in kristjane. In ker mladi ne slišijo NIČESAR glede konzervativnih idej.

  1. Sredina je velikanska kozlarija. Ali si to ali si ono. Ali si moški ali si ženska. Ali si levi ali desni. Kakšna sredina neki..
    Ste si prebrali sijajen esej dr. Turka o levih, desnih in sredini….??

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime