Pravnika o odlašanju ustavnega sodišča glede zadržanja Zakona o RTV ter o igrah vlade, da za priče predlaga kar izbrane novinarje nacionalke

Mnogi so danes nestrpno pričakovali odločitev ustavnih sodnikov glede predloga o zadržanju izvajanja Zakona o RTV Slovenija, ki ga je Golobova koalicija sprejela po nujnem postopku in s tem potencialno poteptala človekove pravice zakonito izvoljenim posameznikom v vodstvu RTV Slovenija. 

Iz ustavnega sodišča uradne informacije ni bilo, Delo pa poroča, da se je po neuradnih informacijah vendarle izoblikovala večina za zadržanje zakona. S odločitvijo se mudi, saj bi se konec prihodnjega tedna že moral konstituirati nov Svet RTV Slovenija po novem zakonu, za tem pa bi morali ustavni sodniki v zakup vzeti tudi njihove mandate in predčasno poseganje vanje, opozarja Barbara Eržen v Delu. Uradno naj bi bila znana v nekaj dneh, saj mora poteči še rok za revotacijo, v katerem si ustavni sodniki lahko še premislijo in spremenijo svoj glas.

Pripravljene so bile nove »priče«, s katerimi naj bi poskušali omogočiti uveljavljanje zakona, med njimi pa sta bila tudi novinarja Igor Evgen Bergant in Ksenija Horvat. Medtem pa sta informacijska pooblaščenka in predsednica države že izbrali članici novega sveta iz njune pristojnosti. Razburil je predvsem izbor Pirc Musarjeve, ki je mesto verskih skupnosti podelila kandidatki  Evangeličanske cerkve dr. Klaudiji Sedar, predvsem zaradi tega, ker je s tem brez mesta v svetu ostala daleč največja verska in civilnodružbena organizacija v državi, Katoliška cerkev. 

O posledicah odlaganja odločitve ter vladnem "paničnem manevru", da zadržanje prepreči z predlogom javne obravnave in nastopom izbranih novinarskih prič in izvedenca s FDV, smo se pogovarjali z dvema uglednima pravnikoma, specialistoma za področje ustavnega prava in človekovih pravic.

Vlada v ogenj v primeru krize pošilja "priče"

Vse kaže, da uradne odločitve v zvezi z zadržanjem Zakona o RTV Slovenija danes ne bo. Pred kakšnima dvema tednoma se je neuradno razvedelo, da so sodniki glede zadržanja v nekakšnem pat položaju, in sicer 4-4. Ustavnih sodnikov je sicer 9, kar bi pomenilo, da do takšne situacije ne more priti, a je iz odločanja izločen ustavni sodnik Rok Čeferin.

In kaj takšno razmerje pomeni, smo vprašali profesorja prava človekovih pravic z Nove Univerze, dr. Jerneja Letnarja Černiča. Kot pravi, bi takšna pat pozicija verjetno pomenila, da bi prišlo do novega odločanja, oziroma bi se odločitev preložila na novo sejo.

Večje vprašanje pa je po mnenju Letnar Černiča to, kaj takšna situacija pomeni za delovanje slovenske ustavne demokracije. Lahko bi celo rekli, da bi legitimnost ustavnega sodišča bila ogrožena.

Včeraj pa se je neuradno razvedelo, da naj bi večina sodnikov vendarle nameravala glasovati za zadržanje zakona. Po poročanju Bojana Požarja »naj bi si premislil« ravno predsednik ustavnega sodišča, prof.dr. Matej Accetto. Sam je sicer že pred kratkim nameraval glasovati za zadržanje, a ne dokler ni spremenjena obrazložitev, kar se je očitno zdaj zgodilo.

Zdaj se sliši, da bo nov Zakon o RTV Slovenija v razmerju 5:3 vendarle zadržan.

V vladi je po poročanju portala N1info prišlo do panične reakcije. V ogenj naj bi tako poslali priče, ki bodo »lahko izčrpno opisale dogajanje, ki je privedlo do kritičnih razmer na RTV Slovenija ter škodljive posledice za RTV Slovenija ob morebitnem zadržanju novele Zakona o RTV Slovenija«. Izbrali so jih iz skupine vladnemu zakonu naklonjenih novinarjev RTV Slovenija. To so Robert Pajek, predsednik Sveta delavcev RTV Slovenija, ter dva bolj znana obraza, in sicer voditelj Odmevov Igor E. Bergant, ter voditeljica oddaje Intervju Ksenija Horvat, oba sicer zaposlena kot novinarja na RTV Slovenija. Za izvedenca je vlada predlagala izr. prof. dr. Igor Vobiča s fakultete za družbene vede.

Novi svet naj bi se sicer konstruiral konec februarja, zato je, če bi hoteli, da pride do zadržanja zakona, pomembno, da se to izvede do konca meseca. Sicer bi lahko, kot je pisal tudi Bojan Požar, prišlo do tega, da bi začasno zadržanje zakona bilo že brezpredmetno.

Ustavno sodišče bi zelo težko zaslišalo predlagane priče, a pri nas je možno prav vse

Glede vladnega imenovanja prič, če bi prišlo do »krize«, smo povprašali pravnega strokovnjaka dr. Mateja Avblja, ki je sodeloval pri pripravi pobude za oceno ustavnosti Zakona o RTV SLO, ki so jo vložili Predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, generalni direktor Andrej Grah Whatmough, direktor TV SLO Uroš Urbanija in namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič.  Avbelj ocenjuje, da je procesni predlog vlade za razpis javne obravnave sicer pravno dopusten, ustavno sodišče pa ga bo lahko sprejelo ali pa tudi ne. Javna obravnava na Ustavnem sodišču sicer poteka bolj redko, a je z vidika načela javnosti sojenja, zlasti pa v primeru očitne politične čistke, ki jo skuša izvesti vladajoča koalicija, zelo dobrodošla.

Avbelj izraža upanje, da bo ustavno sodišče sledilo obema stranema v sporu in razpisalo javno obravnavo, ko bo odločalo vsebinsko. Pri začasnem zadržanju je namreč odločitev samo procesne narave. Če bo javna obravnava razpisana, pravi Avbelj, bo to odlična priložnost za predstavitev ustavnopravnih argumentov, o dejanskih vprašanjih, o katerih naj bi sicer pričali predlagani posamezniki, pa ustavno sodišče ne odloča.

Tako je zelo majhna verjetnost, da bi bile pred ustavnim sodiščem zaslišane predlagane priče, še toliko manj pa, ker te o ustavnopravnih vprašanjih ne bi znale ničesar izpovedati, kar nas učijo primerjalnopravne izkušnje iz drugih držav.

Kako pa se bo slednjič odvilo pri nas, lahko pokaže samo čas. Izkušnje učijo, da je v naši pravni državi, kakor tudi na našem ustavnem sodišču, mogoče prav vse, tudi take zadeve, ki imajo z ustavnopravno normalnostjo opraviti malo ali pa celo nič, zaključi Avbelj.