Analitiki: Večinski mediji ljubijo Golobovo Svobodo, ne marajo pa Povežimo Slovenijo

Zajem zaslona portala MMC RTV Slo.

Podrobnosti vstopanja v politiko nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba ste v osrednjih slovenskih medijih v minulih tednih težko zgrešili. Prav lahko pa vam je, če ste omejeni na spremljanje spletnega portala nacionalke ali največje komercialne TV hiše, ušla današnja vest o podpisu pogodbe petih pomembnih političnih akterjev, ki so se pred volitvami združili v koalicijo Povežimo Slovenijo.

Tako za portal MMC kot za 24ur.com je to bila obrobna novica, ki se ni znašla v naslovni sliki. 

Prav takšen različen odnos večinskih medijev do različnih akterjev, ki vstopajo v politično tekmo, so najbrž imeli v mislih poznavalci politike, ki sodelujejo pri našem rednem mesečne ocenjevanju politične uspešnosti slovenskih politikov. 

Ob vprašanju glede odnosa večinskih medijev do nekaterih novih ali neparlamentarnih političnih projektov so namreč ocenili, da so ti daleč najbolj naklonjeni Golobovi stranki Gibanje Svoboda, daleč najmanj pa projektu Povežimo Slovenijo.

Današnji slovesni podpis voditeljev petih političnih strank, ki so se združili v predvolilno in povolilno koalicijo Povežimo Slovenijo, v največjih medijih ni požel večje pozornosti od včerajšnjega sestanka strank KUL-a z Robertom Golobom. V osrednjem dnevniku največje komercialne televizije POP TV je bil to šesti prispevek, v TV dnevniku nacionalke pa celo osmi. Za primerjavo, včerajšnje rutinsko srečanje Kulovcev in Goloba je bilo v oddaji 24ur prav tako na šestem mestu, na TV dnevniku pa četrtem. Katero mesto v osrednjih poročilih je zasedel Golobov prevzem stranke Z.Dej, najbrž ni potrebno posebej omenjati.

Tako različen odnos večinskih medijev do različnih političnih akterjev pa očitno ne preseneča analitikov, sodelujočih v našem projektu. Te smo prejšnji teden med drugim tudi povprašali po oceni odnosa večinskih medijev do naštetih političnih projektov, pri čemer so bile možnosti: povsem nenaklonjeni, bolj nenaklonjeni, nevtralni, bolj naklonjeni in zelo naklonjeni.

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, mag. Sebastjan Jeretič, dr. Miro Haček, Igor Vovk, Tino Mamić, dr. Matevž Tomšič, Marko Pavlišič, dr. Žiga Turk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Aljuš Pertinač, Rok Čakš

Našteli smo jim Povežimo Slovenijo, Našo deželo, LIDE, Vesno, Piratsko stranko, Dobro državo, stranko Resni.ca in stranko Roberta Goloba, ki je zdaj znana kot Gibanje Svoboda.

Večina analitikov ocenjuje, da so nevtralnega odnosa osrednjih medijev deležne Zorčičeva LIDE, zelena stranka Vesna in Piratska stranka. Pri Dobri državi so ocene že različne, a prav nihče ne meni, da so ji večinski mediji naklonjeni. Tudi  Stevanovićeva Resni.ca je po oceni šestih analitikov analitikov deležna negativnega odnosa, petih nevtralnega odnosa in enega, ki meni, da so ji večinski mediji bolj naklonjeni.

Zelo naklonjeni Golobu, zelo nenaklonjeni Povežimo Slovenijo

Že devet analitikov pa ocenjuje, da so večinski mediji nenaklonjeni stranki Naša dežela Aleksandre Pivec, zgolj dva sodelujoča menita, da so do nje nevtralni, in eden, da so ji bolj naklonjeni.

Prav nihče ne ocenjuje, da so večinski mediji naklonjeni projektu Povežimo Slovenijo, eden pa pravi, da imajo do njega nevtralen odnos. Kar sedem analitikov ocenjuje, da so Povežimo Slovenijo večinski mediji bolj nenaklonjeni, štirje pa, da so ji povsem nenaklonjeni.

Ravno nasprotno pa velja za Golobovo Gibanje svoboda. Deset poznavalcev politike ocenjuje, da so ji večinski mediji zelo naklonjeni, eden, da so ji bolj naklonjeni, in eden, da imajo do nje nevtralen odnos.

“Težko je v Sloveniji političnim igralcem, ki nimajo na voljo podpore medijev ali celo medijev, ki bi jih sami nadzorovali,” meni bloger Sašo Ornik. “Primer Naše Dežele Aleksandre Pivec je poučen. Pivčeva je deležna nenehnih napadov mainstream medijev, če ji po kakšnem čudežu že uspe dobiti nekaj pozornosti, se vsuje plaz napadov na tiste novinarje, ki si jo drznijo izpostaviti. V takšnih razmerah je seveda zelo težko nagovarjati volivce,” ocenjuje.

“Mediji, ki so ustvarili Zares, Pozitivno Slovenijo, Stranko Mira Cerarja in Listo Marjana Šarca, skušajo ponoviti uspešno zgodbo z Gibanjem Svoboda,” izpostavlja urednik tednika Domovina Tino Mamić. A po njegovem bo, ker gre za že peto ali šesto ponovitev, učinek gotovo manjši.

Bojan Požarja razlike ne presenečajo: “Večinski mediji po znanem scenariju. Me pa vseeno morda preseneča, da so tokrat sposobni tako izrazitih protivladnih laži. Kot bi šli na vse ali nič.”

Aljuš Pertinač pa poudarja, da je odnos večinskih medijev do nastajajočih političnih projektov ta hip še težko ocenjevati, ker gre v glavnem za poročanje o njihovem nastanku, kdo so, kdo je zraven itd. “Ko se bo dejansko začela volilna kampanja, pa bo ta odnos bolj viden v smislu, komu bodo dali prostor in komu ne in katere afere, ki jih bo vsekakor polno, bodo dobile medijsko podporo in katere ne.”

Neenak boj za volivce
Vpliv večinskih medijev na podporo strankam in volilne rezultate obstaja povsod v demokracijah. A je toliko večji v državah, ki se demokratično še razvijajo in še niso dosegle demokratične zrelosti. Le v takšnih državah je tudi mogoče, da se novi akterji na sceni pojavijo čez noč in tako rekoč brez stranke, ljudi, kaj šele programa, pridejo na naslovnice osrednjih medijev ter zavzamejo vrhove lestvic podpore javnomnenjskih raziskav. Ter nato na volitvah v maniri samouresničujoče se prerokbe naredijo impresiven rezultat.

Da se pa kaj takega zgodi petkrat zapored, pa je najbrž mogoče le v Sloveniji.

Če že zasebnem mediju, kakršen je POP TV, ne moremo očitati, da si izbere svojega kandidata, ki ga postavlja v ospredje svojih špic in mu na spletu v živo prenaša novinarske konference ter javne tribune, kakšnemu drugemu pa nameni zgolj mimobežno omembo, pa smo glede tega lahko bolj občutljivi, ko gre za nacionalno radiotelevizijo. In ta je v preteklih nekaj tednih objavila nekaj, milo rečeno, sumljivih anket, preko katerih so Roberta Goloba (skupaj s POP TV) ustoličili za “ključnega izzivalca Janeza Janše”.

Slednjega seveda niso spregledali naši poznavalci politike in zato je konsenz, da je Golob miljenec osrednjih medijev, tako visok.

Lep primer dvojnih kriterijev pa je ravno današnja obravnava projekta Povežimo Slovenijo, ki je nedvomno resen politični akter, ki bo primerljivo Robertu Golobu pomešal karte med političnimi strankami.

A razlika med njima je velika, saj v Povežimo Slovenijo na kakršnokoli zaslombo večinskih medijev ne morejo računati, temveč prej obratno – pričakujejo lahko ignoranco ali negativen odnos. Zato bodo morali za volilni uspeh, ki je nekaterim prinešen na pladnju, toliko več oddelati na terenu.

V naslednjih tednih bo zanimivo opazovati, v kolikšni meri bodo izid volitev krojili mediji s svojim poročanjem, v kolikšni pa ga bodo določene stranke znale nevtralizirati s terenskim delom, dobrim marketinškim pristopom in na druge načine. Več o tem v naslednjem članku o ocenah sodelujočih poznavalcev politike.

4 komentarji

  1. Slovenija je ujetnica nekaj tisoč priviligirancev, ki so se zažrli v vse pore družbe in želijo na vsak načih ohraniti svoje privilegije.
    V priviligirani položaj je določen sloj ljudi v Sloveniji naplavila boljševiška revolucija leta 1945. Od takrat se je ta sloj obnavljal in potomci nam vladajo še danes. Vmes so se prikradli še nakateri povzpetniki, ki so složno z revolucionarji oplenili Slovenijo.
    Na pogorišču raste nova Slovenija, privilgiranci,pa se ne dajo in še vedno želijo vladati in pleniti.Tako imamo v Sloveniji dvojno oblast:. ena je tista, ki bi naj delovala na demokratični osnovi in druga,ki jo vodijo strici iz ozadja.
    Močnejša in dejansko vlada, vlada tista, ki jo vdijo strici iz ozadja.
    Ti še vdno držijo v rokah bistvene vzvode oblasti in so vplivnejši, kot demokratična vlada in vse, kar jo obkroža.
    Moč stricev iz ozadja sicer upada, vendar se ne dajo. Strici so bili legalna oblast do osamosvojitve. Bolj ali manj so slabo gospodarli s Slovenijo in jo pahnili v bankrot.
    K sreči se je uspelo Slovencem osamosvojiti in se usmeriti na novo trnovo pot.
    Nova, samostojna Slovenija je dobila kot doto ogromno premoženje iz časov samoupravnega scializma.
    Te dote pa strici nniso hoteli deliti z narodom, ki je bil upravičen do dote.
    Strici se niso spremenili in so s priliznjenci nadaljevali z uničevalno gospodarsko politiko. V 30 letih samostojna Slovenije so uspeli skoraj vso doto zapraviti. Slovenija je ostala brez bank, brez turizma in skoraj brez industrije. Tu in tam je še nekaj dote, na kateri visijo zakrknjeni agenti stricev, ki jim cedijo še zadne kaplje premoženja.
    Prav te poslednje infuzija pa so tisti element,ki vzpdbuja boj, skorajda klanje za oblast. Ta boj bo dosegel kulminacijo do volitev, ki so prelomne.
    Na volitvah se bo odločilo, ali bo zmagala demokracija, ali pa bo stricem uspelo do konca upleniti doto, ki jo kradejo vse od osamosvojitve naprej.
    Da ne lažem, naj odprem oči najnaivnejšim.
    Prodaja hotelov Madžarom.
    Kdo je hotele zaplenil? Bohorič, Kučanov človek. Kdo jih je uničil? Bohorič. Kdo jih je prodal Yorku? Bratuška, Cerar, ali Šarec. Ni važno, vlada, ki je bila marioanta stricem iz ozadja.
    In kdo je kriv, da bodo hotele kupili Madžari? Janša!! To je prvovrstna perverzija.
    Spomnimo se še nekaj: Kučan je ustanovil Forum 21 zato, da bi ohranil doto, ki jo je Slovenija prinesla iz časov zrelega samopupravnega sociaizma. On je s pajdaši, pravimi strici, upravljal z doto. Kaj pa je do danes ostalo od dote? Praktično nič. Kdo je kriv za to, da je dota splahnela? Kučan in nihče dug.
    In kaj je naredil Kučan? Razpustil je Forum 21, za polom pa proglasil fašiste.
    In kaj je ukazal Kučan?
    Volite Goloba, da bo zapravil prav vso doto, ki je še ostala.

  2. Večinski mediji so levi mediji, ki jih iz ozadja krmilijo famozni strici: globoka država. Prednost večinskih medijev, zlasti RTV SLO in POP TV, je v tem, da imajo javno podobo nekakšnih nacionalnih, nepristranskih medijev, ki jih gledajo vsi, tako levi kot desni volivci, medtem ko imajo desni mediji, kot na primer Nova24TV, izrazito ožjo publiko, za nameček pa še imidž pristranskih, celo skrajnih desnih medijev.

    Kandidati desnice bodo morali v predvolilni kampanji nastopati na “nacionalnih” medijih, ki so jim izrazito sovražni, kandidati levice pa na desne medije najbrž sploh ne bi prišli, četudi bi bili povabljeni. In četudi bi prišli, bo krog publike, omejen na pretežno že odločene desne volivce.

    Tudi tokratne volitve se bodo odločale v nacionalnih medijih, ki so vsi po vrsti v rokah levice oziroma globoke države.

  3. Skrajni čas da se “obvezna naročnina RTV” uvrsti kot referendumsko vprašanje ob volitvah v aprilu. Ne izogibam se plačilu, vendar za RTV plačujemo kar dvakrat. Z obvezno naročnino in operaterju, ki nam zagotavlja ogled TV vsebin, ki so v ponudbi – ponovno proti plačilu.
    Naj si režimske medije plačujejo levičarji sami. Sama ne gledam RTV in me moti, ker ga neprostovoljno moram z naročnino tudi sama podpirati.

    Sita sem tudi raznih portalov, kjer je zavajanje prav strašljivo. Sicer pa je res, da še danes velja pregovor – POVEJ MI S KOM SE DRUŽIŠ (oziroma KAJ BEREŠ), IN POVEM TI, KDO SI (oziroma kam spadaš).

    Marsikomu v Sloveniji se toži po obdobju “partijskih knjižic”, saj jim je pripadalo brez omejitev – prav vse. Žal je med tem odrasel tudi rdeči pomladek, ki zagovarja in hoče udobje, ki so si ga prisvojili njihovi predniki. In to se jim ne zdi prav nič sporno! Polna usta imajo demokracije in pravic – samo za sebe in svoje bližnje. Sramota!

    Ponosna sem na to vlado in JJ in upam, da zmagajo na volitvah.

  4. Najbrž to ne bo priljubljeno mnenje, vendar menim, da Povežimo Slovenijo ne bo uspel na volitvah, predvsem zaradi dveh imen, Podobnik in Kangler. Menim, da se bodo tudi tisti, ki so že pozabili njune grehe, na le te spomnili. Imeli bi tudi precej boljše možnosti skupaj z Aleksandro Pivec, ki pa je premogla dovolj modrosti, da ni vstopila, saj bi jo definitivno le izrabili in pustili praznih rok.

Komentiraj