Poznavalci politike: Janša preko debakla KUL-a utrdil svoj položaj, Erjavec vleče navzdol še lastno stranko

Rok Čakš
16

Neuspeh konstruktivne nezaupnice; alternativna koalicija KUL je v parlamentu zbrala pičlih 40 poslanskih glasov za zamenjavo desnosredinske vlade, je bistveno zaznamoval tudi presojo političnih analitikov, sodelujočih v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov.

Po Zdravku Počivalšku v januarju se na čelo najuspešnejših politikov meseca vrača okrepljeni predsednik vlade Janez Janša. Najmanj uspešen politik meseca pa je že tretji mesec zapored predsednik DeSUS-a, Karl Erjavec. Na dnu uspešnosti je tudi stranka, ki jo vodi. 

Padanje povprečne ocene delovanja vlade se je novembra ustavilo, od takrat njeno delo analitiki ocenjujejo iz meseca v mesec bolje. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno? …

Sodelujoči poznavalci politike: mag. Sebastjan Jeretič, dr. Miro Haček, Ivan Puc, dr. Matevž Tomšič, dr. Žiga Turk, dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, Alen Salihović, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Aljuš Pertinač, Tino Mamić, Marko Pavlišič, Bojan Požar, Sašo Ornik, Marko Balažic, Rok Čakš

Ocena političnih strank

Obstanek koalicijskega trojčka po preverjanju podpore v državnem zboru je vladne stranke utrdil na vrhu najuspešnejših političnih strank. Med opozicijskimi je, ob SNS, po mnenju sodelujočih analitikov še najuspešnejša Levica, zelo slabo pa so ocenjeni SD, LMŠ in DeSUS.

“Stranka SDS si je utrdila položaj najmočnejše stranke v vladi in državi. Preostala koalicijska partnerja sta sedaj v celoti odvisna od njihove milosti,” ugotavlja voditelj oddaje Faktor na TV3, Aljuš Pertinač. Po njegovi oceni so stranke, ki so podpirale konstruktivno nezaupnico, absolutne poraženke, kot tudi SLS, ki tudi v okviru iniciative Povežimo Slovenijo ni nič bližje ponovni vrnitvi v parlament.

Kot ugotavlja Mako Pavlišič, SDS praktično edina poskuša širiti svoj vpliv tudi na do sedaj neopredeljene z obcestnimi plakati in sedaj že standardno široko zastavljeno anketo. “KUL-aicija se po neuspeli nezaupnici nekako ne znajde in ne ve, kam bi šla.”

“Februarja smo doživeli kul fiasko, ker se je nezaupnica vladi spremenila v kul nezaupnico,” karikira ekonomist, ki je na čelu vladne skupine za pripravo protikorona ukrepov, dr. Matej Lahovnik.

“Dolgoletna in pravzaprav uspešna zgodba DeSUSa se zaključuje, ki ji Erjavec – kakšna ironija – pravi ‘konsolidacija'” porazne ocene za DeSUS pojasnjuje Bojan Požar. LMŠ je po njegovem strateško izgubljena, bori se za glasove Levice, za Alenko Bratušek pa ima občutek, da bi se najraje priključila tej vladi, pa ne ve, kako. “Take signale oddaja,” zaznava Požar.

“Za Tanjo Fajon se mi pa zdi, da je v neki osebno-politični krizi. Mislim, da se je bodo znotraj stranke počasi začeli odrekati, incident z Novo24TV že kaže na to, da odločitve že sprejemajo tudi mimo nje,” še dodaja vedno dobro obveščeni novinar.

“Če se v DeSUSu ne znebijo Karla Erjavca, jih v prihodnjem sklicu parlamenta ne bo več,” na prihodnost upokojenske stranke črno gleda komentator podcasta Peto kolo, Marko Balažic.

Po njegovih besedah Šarec, ki je še nedolgo nazaj vodil vlado ter bi zaradi tega moral razumeti koncept povezovanja v politiki, otročje zavrača vse, kar mu ni pogodu. “Če od stranke Levica takšno politiko še pričakujemo, pa je od stranke, ki sama sebe pozicionira v žlahtno levo sredino, res ne bi smeli,” je prepričan.

Ljubljančan opozarja še na eno, nekoliko spregledano potezo leve opozicije: “KUL-ovci (LMŠ, SD, SAB in Levica), ki so v procesu konstruktivne nezaupnice često izpostavljali skrb za demokracijo in demokratične vrednote, so po drugi strani v proceduro vložili zakon o vrtcih, katerega izključni namen je izključevanje in izgradnja državnih monopolov. Hipokrizija.”

Glede prihodnjega delovanja KUL-a ni dvoma pri izkušenem operativcu, mag. Sebastjanu Jeretiču: “Poleg večje stabilnosti koalicije je debakel Karla Erjavca in iniciative KUL že v nekaj dneh pokazal, da bo v opoziciji namesto povezovanja na prvem mestu individualna tekma posameznih strank. Hitro distanciranje KUL bloka in Jože P. Damjana na eni strani, pa distanciranje KUL voditeljev od poraženega Karla Erjavca kažejo, da je ta projekt bil dejansko vsiljen od zunaj in da opozicijske stranke niso samovoljno vstopile v blok.”

Med trojko najuspešnejših Počivalška zamenjala Ljudmila Novak

Po veliki zmagi v parlamentu nad tekmeci z leve je Janez Janša pričakovano in z največ točkami doslej, izbran za najuspešnejšega politika meseca. Tik pod vrhom se še vedno drži agilni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, na tretje mesto pa se je povzpela njegova nekdanja šefica, zdaj evropska poslanka Ljudmila Novak. Da je Novakova spretna v gradnji svoje široke “sprejemljivosti” preko zgolj desnega pola, kaže tudi 1. mesto na lestvici priljubljenosti politikov Vox populi prejšnji teden. A sodelujoči poznavalci politike opozarjajo, da to še ne pomeni hkrati tudi tako široke palete glasov v morebitni predsedniški tekmi.

Analitiki so točke za uspešnost podelili tudi svežemu ministru za zdravje Janezu Poklukarju. Največ razhajan v oceni uspešnosti pa je bilo pri zmagovalcu prejšnjega meseca, Zdravku Počivalšku. Dobival je namreč tako ocene za uspešnost kot za neuspešnost delovanja.

Med najmanj uspešnimi politiki je skoraj soglasno “zmagal” Karl Erjavec, sledita pa voditelja največjih opozicijskih strank, ki sta se mu zaman priklonila kot morebitnemu bodočemu mandatarju.


Najbolj in najmanj uspešne politike meseca dobimo tako, da sodelujoči poznavalci politike navedejo 3 po njihovi oceni najuspešnejše ter 3 najmanj uspešne politike v obravnavanem mesecu. Glede na to jim podelimo 5, 3 ali 1 točko, razporeditev pa določi razlika med pozitivnimi in negativnimi točkami.

“Janez Janša je uspešno prebrodil dve preizkušnji – konstruktivno nezaupnico in imenovanje novega zdravstvenega ministra – ter preko tega utrdil svoj položaj do te mere, da bo verjetno relativno lahko vladal do konca mandata,” ocenjuje Marko Balažic. Od izkušenih politikov, kot sta Aleš Hojs in Zdravko Počivalšek, pa bi sam pričakoval manj kreativnosti ob pitju vode in preizkušanju delovanja hrvaških mejnih organov. Najmlajši ministri v vladi so po Balažicevem mnenju lahko za zgled.

“Težko bi našli politika, ki bi bil tako neuspešen kot je bil tokrat Erjavec,” je misli velike večine povzel Tino Mamić. Kot pravi po očetu Dalmatinec, je Erjavec kapitan, ki je zapustil potapljajočo se ladjo, se nanjo vrnil in jo obrnil na globoko, da se bo potopila še globlje.

“Politični luzer meseca februarja je lahko samo tisti, ki vloži konstruktivno nezaupnico, na koncu pa dobi nezaupnico svojih poslancev,” se strinja dr. Matej Lahovnik. Kot pravi, je polom tako kul, da strici na levici že razmišljajo o novi stranki, kar pomeni, da so predsedniki kul strank vložili konstruktivno nezaupnico proti vladi, dobili pa nezaupnico stricev na levici, ker se je vse skupaj spremenilo v popolno politično šlamastiko.

“Kar zadeva Erjavca, verjetno ni kaj posebej dodati. Sicer pa po moje tudi čaka, da bi ga poklical Janša in mu ponudil službo v tujini,” svoje dodaja še Bojan Požar.

Nekaj besed pa Požar namenja tudi ta mesec uspešni političarki NSi, Ljudmili Novak. Ta je po njegovem sicer lahko političarka meseca, toda njena naivnost nima meja, če na podlagi ene Damjanićeve ankete in pripadajočih intervjujev, ki jih dobiva zgolj zato, ker z desne udriha po Janši, resno misli, da jo je levica pripravljena podpreti v njeni kandidaturi za predsednico države. “A res ne ve, koliko na levi jih čaka v vrsti …?” se sprašuje Požar.

Zanimivo stališče do uspešnih in neuspešnih politikov je zavzel dr. Žiga Turk. Glede prvih pravi, da uspešnih ni, so samo različno neuspešni. Med slednje pa ni navedel Karla Erjavca, ker “je njegova vloga zgolj tista grešnega kozla.”

Ocena dela vlade: še malenkost bolje

Po padanju povprečne ocene dela vlade od njene izvolitve do novembra, zdaj že tretji mesec zapored ta rahlo narašča.

“Vlada je ohranila udobno večino in po debaklu opozicije s konstruktivno nezaupnico še utrdila svoje vrste. Politična stabilnost je osnova za učinkovito vsebinsko delo in izvajanje koalicijske pogodbe,” razloge za to prepoznava mag. Sebastjan Jeretič

Podobno profesor s FDV, dr. Miro Haček: “Vlada je preživela glasovanje o konstruktivni nezaupnici, kjer je kandidat opozicije prejel zgolj 40 glasov, in ga pri tem niso podprli niti poslanci lastne stranke, kar je gotovo “dosežek”, ki bo šel v politične anale.”

Dr. Matej Lahovnik pa izpostavlja še kadrovski uspeh: Ne samo, da je vlada dobila zaupnico, predsedniku vlade je uspelo na položaj ministra za zdravje pridobiti kompetentno osebo, ki je zdravnik in izkušen krizni manager, kar je lepa popotnica do rednih volitev. Poklukar je dobil 50 glasov kar kaže, da ima vlada trdno podporo v DZ. Še bolj zanimivo ampak pričakovano glede na njegove kompetence je, da ga je podprlo več poslancev Desus kot Erjavca.”

A bo vlada znala svojih 50 glasov tudi vnovčiti za kaj koristnega? Aljuš Pertinač je skeptičen: Vlada je uspešno prestala glasovanje o nezaupnici. Glasovanje o ministru za zdravstvo je pokazalo, da ima vlada jasno in trdno večino. Žal nič ne kaže, da bo to večino uporabila še za kaj drugega, kot notranjepolitična obračunavanja in obstanek na oblasti do rednih volitev.”

Tino Mamić opozarja še na en aspekt:Vlada je v primerjavi s prejšnjo izjemno uspešna. A mediji, pa tudi sama vlada dajeta ravno obratno sliko: mediji vlado napadajo, vlada pa je v stalni obrambni drži.”

“Žalostno je, da smo v mesecu februarju, ko smo končno prišli do sproščanja ukrepov, več energije porabili za iskanje mnogokrat namišljenih razlik, kot iskanju odgovora na vprašanje, kaj bomo s Slovenijo počeli v prihodnosti. Upam, da je v tem obdobju polarizacija doživela vrhunec,” pa z idealističnimi željami tokratno ocenjevanje uspešnosti delovanja slovenskih politikov zaokroža naš komentator Marko Balažic

16 KOMENTARJI

  1. Tele ocene mi delujejo tako objektivne, kot če bi tviterašico z imenom “Kopriva in nekaj stevilk” vprašali za mnenje o SDS in Alenki Jeraj.

    Luka Lisjak Gabrijelčič ne šteje v to oceno.

  2. Obstaja več kriterijev za uspešnost.
    Iz članka ni mogoče ugotoviti, kateri kriteij ocenjevalci upoštevajo. V glavnem vlada zmeda, zato raven ocen ni kaj dosti boljša od Medijane in podobne navlake.
    Slovenija je še vedno tranziicijska država, zato je dokončanje tranzicije prva in najvažnejša naloga. Kateri izmed ocenjevanih politikov največ prispeva k tej nalogi, je najuspešnejši.
    Iz ocenjevanja sploh ni razvidno, ali ocenjevalci upoštevajo, kateri izmed politikov si prizadeva, dokončati tranzicijo.
    Drugi kriterij je rivalstvo med politiki: kdo je koga, kdo bo koga. Tukaj gre za intrige, za nizke udarce, za prerivanje in končno za prevlado. Kdo je tu koga nasadil? Prav gotovo je izvoz lažnih novic v Bruselj veliki uspeh koalicije KUL, ki je vsaj enakovreden neuspeli tranziciji.
    Škoda, ki jo je opozicija zadala koaliciji in Janši je ogromna in lahko Janši škodi celo bolj, kot bi škodovala uspešna nezaupnica.
    Tretji kriterij je prizadevanje politikov za premagovaje vsakdanjih težav pri vodenju države.
    Tukaj se pozna izrazito rušenje in škodovanje opozicije in zato morajo vsi opozcijaki politiki dobiti le negativne ocene. Protagonisti pa celo zmnožke negativnih ocen. V tem primeru bi se morala Ljudmila Novak uvrstiti med opozicijo. Kot kandidatka za predsednico države pa bi morala dobiti še dodatne kazenske točke, da jji ne bi prišlo na um kandidiranje. Mar si želimo blamaže podobe vladanju Alenke Bartušek?
    Analitiki podajajo ocene, kot da je Slovenija normalna demokratična država. Slovenija to ni, razmere so popolnoma kaotične. Ne zaradi kovid krize, ampak zato, ker ni v Sloveniji kritične mase, ki bi lahko državo usmerila. Smer zaenkrat sploh ni pomembna, saj v splošnem rausu, vsi proti vsem, sploh ne vemo, kam Slovenija pluje?
    Ali se pomikamo v demokracijo? V kakšno demokracijo? V demokracijo sedanje Evrope?
    Ali se pomikamo nazaj v čase zrelega samoupravnega socializma? Želimo restavrirati Jugoslavijo in obuditi Tita?
    Nisem prepričan, da ocenjevalci vedo, kakšen cilj naj Slovenija zasleduje?
    Iz tega naslova ocenjevalci ne vedo in ne vidijo dejanskih zadreg vlade.
    Slovenija mora končno izvesti tranzicijo!
    Slovenija ne sme slediti sedanji evropski demokraciji, ki se spreminja v anarhijo!
    Slovenija mora poiskati samostojno pot in vzor ji mora biti Švica, ki se upira demokraciji, ki razkraja Evropo!
    Iz ocen ni razvidno, da bi kateri od ocenjevalcev navedene usmeritve prepoznal, ker jih ni pri ocenah navedel. Nobenemu pa tudi na misel ne pride, da bi jih vsaj nakazal.
    Kdo bo koga pa je preveč plehka ocena.
    In še nadalje se bodo oglašali Igorji in papagajčili o diktatorju Janši!

  3. Mogoče se bo portal DOMOVINA nekoč zagrizel v pojav, imenovan LJUDMILA NOVAK. ,
    Tudi vaši bralci bi radi z veseljem izvedeli, zakaj je ”naprodaj”.
    Komu, se ve, ne ve se pa, zakaj.

  4. Levičarsko blatenje Slo v tujini bo imelo daljnosežne posledice. To je šele začetek. In če čez leto ali dve zmagajo na volitvah leve stranke, kako nekredibilno državo v odnosu s tujino in MMF bodo dobile? Mar ni to pljuvanje v lastno skledo na daljavo?

    • Škrbinka, se strinjam z vami, da je to pljuvanje v lastno skledo skrajno neokusno in kratkega veka. Sicer pa, levica dela to, kar zna. Udrihati po drugih, če niso sami na oblasti.

      Ni pa se za bati, da bi še v prihodnje kdaj levičarji vladali. Res pa je, da bo v predvolilnem času uporabljeno z leve strani prav vse, da se zavihtijo na oblast. Saj vladati tako ne znajo, kar so že dokazali! Spomnimo se samo umora Ivana Krambergerja!

  5. Kdo pljuva v svojo skleda še bolj kot levica tovarišici Škrbinka in Štajerka. Ko si v opoziciji in pljuvaš čez vlado opravljaš z ustavo naloženo dolžnost opozicije, ki je opozarjati na napake vladajočih. Ko pa si na oblasti in pljuvaš čez lastno državo to pa so že dejanja ”intelektualne elite.”, ki menijo na norost. Takrat je problem, da s tem ne delaš škode levici ampak kar svoji politični opciji in najhuje državi kot celoti.
    Požar z izjavami o Novakovi pa kaže svojo izjemno novinarsko uravnoteženost. Če je tako pameten politik in strateg v odnosu na Novakovo, zakaj ni svojo karizmo prišel v parlament in zakaj ni med najbolj priljubljenimi politiki ? Novakova je za razliko od njega vrnila NSi v SLO parlament in bila na demokratičnih volitvah izvoljena v EU parlament ter je pri vrhu priljubljenih politikov. Očitno ji daje glasove levica !
    Na zahodu velja, če si tako pameten zakaj nisi uspešen in bogat.

  6. APMMB2 Slovenija mora poiskati samostojno pot in vzor ji mora biti Švica, ki se upira demokraciji, ki razkraja Evropo!
    Vaša premisa , da je za ocenjevanje potrebno najprej postaviti kriterije kot tudi vaša gornja ključna misel je prava iztočnica ocenjevanja.
    Glede Švice bi še dodal, da ne moremo postati Švica dokjer ne obračunamo z balkansko mentaliteto in levičarsko glorifikacijo javnega (dejansko državnega) Prav tako je treba izvesti oba ključna projekta globlje demokratizacije to je: decentralizacije zlasti fiskalne in debirokratizacije. Ocene bi morala izhajati iz tega kdo najbolj deluje v smeri večje demokracvije in konkretno teh dveh ciljev.
    Vodilne švicarske stranke imajo v programu demokracijo, ki pomeni kar se tiče Slovenije globalno spremembo sistema upravljanja države, to je prenos denarja in oblasti na nižje nivoje. Dokler se gremo samo, da ni Janša in na drugi samo, da je Janša to pomeni, da se nam niti sanja ne kaj resnična demokracija je. Že sama koncentracija boja na obrambo in napad na JJ kaže, da ima predsednik vlade očitno preveč pooblastil in da je pri nas PV ključna oseba za razvoj in blaginjo. Demokracija pa pomeni, da smo vsi in vsak zase odgovorni za svoj položaj in da si izborimo ureditev skozi sistem upravljanja z javnim . ki na bo omogočla, da dejansko soupravljajamo in ne da le molomo eni da bi le bil Janša in drugi dabi le ne bil Janša, To je tipična mentaliteta avtokratskega tipa vladanja, kar pomeni da smo od demokracije še zelo daleč.

  7. Nisem tako pameten kot nekateri drugi, na primer kot morda pa, zato ne bom komentiral gornje postavitve.

    Kdo pa sem jaz, da bi kot laik in nevednež komentiral poznavalce politike.

    Jaz pa res ne morem vedeti, kake cilje so zasledovali s tako in ne kako drugačno razporeditvijo glasov, procentov in intetresov.

  8. Krasevka zadnjic ste priznala, da ste volila Novakova, ali nasedate propagandi RTV nam pa solite pamet, kako je to pokvarjen lebi medij ? Ali lahko tudi xa vas recemo oprosti ji saj ne ve ………

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime