Pozabljena vojna, ki jo Američani izgubljajo

Embed from Getty Images
Čeprav so oči svetovne javnosti uprte v druge konflikte in vojne, na obrobju aktualnih interesnih sfer poteka najdaljša vojna, v katero so se Američani kadarkoli vpletli. In jasno je, da vojna v Afganistanu še zdaleč ni končana.

Pravzaprav postaja vse bolj očitno, da Američani in NATO zavezniki to srednjeazijsko vojno izgubljajo, saj se vse bolj širijo območja, ki so pod oblastjo talibanov ali celo pozabljene Islamske države.

Specialni inšpektor za obnovo Afganistana (SIGAR) ugotavlja, da je vse manj ozemlja, ki ga nadzorujejo zavezniki pod vodstvom Pentagona. Predvsem, ker se je število ameriških vojakov na tem ozemlju zmanjšalo za nekaj deset tisoč, še hujši padec pa so doživele afganistanske varnostne sile, piše Newsweek.

Naj spomnimo, da ima prisotnost ZDA v Afganistanu že dolgo brado, saj je bila CIA vpletena v financiranje upornikov, ki so se v osemdesetih borili proti pro-sovjetski vladi.

V Afganistan je ameriška vojska sicer fizično vstopila leta 2001, po napadu Osame bin Ladna na WTC in Pentagon. Američani so prevzeli oblast in leta 2003 v ureditev razmer vključili Zahodno koalicijo sil, ki še danes skrbi za varnost v Afganistanu. Od leta 2001 je v napadih v Afganistanu umrlo 2.265 ameriških vojakov in drugega osebja, ki jih je v vojno odpeljal takratni predsednik George W. Bush.

Velik odliv ljudi iz afganistanskih varnostnih sil

V poročilu SIGAR o najdaljši vojni v ameriški zgodovini piše, da je kar 14,5 % ozemlja v Afganistanu pod vodstvom talibanov in celo v oblasti Islamske države. To je največja površina izven zavezniškega nadzora do sedaj. Za primerjavo, leta 2015 so protivladne sile nadzorovale le 6,6% afganistanskega ozemlja.

SIGAR v svojem poročilu izpostavlja tudi razloge za izgubo ozemlja, ki so predvsem v odhodih iz afganistanske vojske in policije. Po poročilu je iz vojske odšlo 4.818 Afganistancev iz policije pa kar 23.210.  V skupnem seštevku je tako v letu dni med januarjem 2017 in januarjem 2018 afganistanske obrambne sile zapustilo kar 35.999 ljudi, oziroma dobra desetina vsega osebja.

Poročilo SIGAR kaže tudi, da so talibani v zadnjih letih dosegli kar nekaj uspehov. Aprila 2017 so s koordiniranim napadom na afganistansko vojaško bazo ubili 140 ljudi in jih 160 ranili. To je bil najhujši napad po letu 2001. Islamska država pa se je obenem prizadevala, da bi Afganistancem nagnala strah v kosti s številnimi bombnimi napadi na civiliste. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko sta se v Kabulu zgodila dva bombna napada, ki sta zahtevala 25 smrtnih žrtev.

Embed from Getty Images

Američani še ne nameravajo iz Afganistana

Kot navaja poročilo, je število varnostnih incidentov v primerjavi s preteklima dvema letoma poskočilo za štirikrat.

Kljub temu pa je v ponedeljek ameriški obrambni minister James Mattis dejal, da ameriška vojska nima namenov svojo vojsko potegniti iz Afganistana in Sirije. Zagotovil je, da bi bil umik sedaj smrtna rana za afganistanske varnostne enote in da bo Trumpova administracija naredila vse, da afganistanske volitve čim bolj zavaruje in omogoči ljudem varne volitve.

»Talibani se zavedajo nevarnosti v tem, da lahko ljudje volijo,« je ocenil Mattis in dodal, da je njihov cilj destabilizirati izvoljeno oblast.

"To je normalno za ljudi, ki ne morejo zmagati na voliščih. Zaradi te nemoči se poslužijo bombnih napadov."