Obrat Volkswagna v Wolfsburgu bo odpuščal zaradi Katarja – kaj pa interesi zahoda?

V dobi globalizacije so podjetja v lasti več lastnikov, tudi takšnih, ki lahko nacionalnim interesom držav škodujejo. Največja težava pride takrat, ko govorimo o ključnih podjetjih, ki so pomembna za stabilnost nacionalnih ekonomij. Lastništvo tujega podjetja lahko omeji ali celo uveljavi veto celo takrat, ko gre za preživetje podjetja. Katar skozi investicijske sheme pridobiva vpliv nad zakonodajalci in voljeno politiko.

Volkswagen in izraelski Rafael skleneta dogovor

Volkswagen se bori z uničujočimi posledicami zelenega prehoda in mu grozi zapiranje delovnih mest. Proizvodnja električnih vozil ni dosegla želene prodaje, cenovno pa jih uničuje poceni državno subvencionirana konkurenca iz Kitajske. Tovarni VW v Osnabrücku grozi zaprtje, zato se je vodstvo tovarne začelo pogovarjati o alternativni proizvodnji, oziroma celo prodaji izraelskemu podjetju Rafael, ki bi rešila delovna mesta in preprečila ekonomsko bombo v avtomobilskih središčih Nemčije.

Ta dogovor rešuje ne le posamezne družine, ki so odvisne od dela v tovarni, ampak Osnabrüško ekonomijo, ki ji grozijo hude posledice z zaprtji tovarn. Dogovor z Rafaelom bi namreč lahko prinesel še dodatno proizvodnjo v okoliških tovarnah.

Izraelsko podjetje Rafael Defense Systems je pristopil k Wolkswagnu, da bi se dogovorili za proizvodnjo delov, potrebnih za izraelski sistem, zračne obrambe 'Iron Dome', oziroma 'Železni ščit'. Dogovor ima tudi podporo nemške vlade in kanclerja Merza, saj gre za izdelavo komponent in delov, ki se uporabljajo izključno za obrambo in ne napad. Brez proizvodnje za Rafael bi delo v tovarni v Osnabrücku izgubilo 2.300 delavcev. Do sedaj je ta tovarna proizvajala kabriolete, dogovor pa je bil med vodstvoma VW in Rafaela že podpisan. Rafael se sicer dogovarja tudi za nakup še dveh obratov.

Zakaj je prišlo do dogovora

Volkswagen namreč mora najti konkurenčno proizvodno nišo, drugače mu grozi katastrofa in izgube delovnih mest, ki bodo zatresle nemške regije. Že padec dobička leta 2025 na 8,9 milijarde evrov v primerjavi z letom prej, ki je bil 19,1 milijarde evrov, pove v kako težkem stanju se je znašlo podjetje. Neto dobiček je padel za 44% na 6.9 milijarde evrov, medtem ko je dobiček v Porscheju, še eni znamki v večinski lasti VW, padel kar za 98%. Zato je šef VW Oliver Blume že napovedal, da bodo do leta 2030 odpustili 50.000 ljudi, kar velja tudi za znamke Porsche in Audi. Zato je prenos proizvodnje v vojaško industrijo izjemnega pomena in rešilna bilka za podjetje.

Rafael zanimajo tovarne VW, ker imajo dobro usposobljeno delovno silo, ki je nujno potrebna za dobro delovanje obrambnih sistemov. Upoštevati je treba še, da gre v avtomobilski proizvodnji za sinergijo s proizvodnjo vojaških komponent tako v materialih kot proizvodnih linijah. Poleg tega se nemška vlada zanima za sistem, kot je Iron Dome, saj so imeli že več razgovorov z drugimi evropskimi državami za vzpostavitev takšnega sistema. Če bi tako Nemčija imela proizvodnjo komponent za Iron Dome, bi v primeru, da bi se evropske države odločile za podoben sistem, že imela ustaljeno proizvodnjo, kar bi lahko pomenilo, da bi imela vzpostavljen tudi domači trg v EU. 

Katar je miniral dogovor

Katar ima v VW 10,4% delež in 17% glasovalnih pravic preko državnega investicijskega fonda Qatar Investment Authority (QIA). Katar je dolgoletni finančni in moralni podpornik teroristične organizacije Hamas, zato je takšen dogovor takoj zablokiral z uradnim razlogom slabih odnosov med Izraelom in Katarjem, čeprav obe državi še nikoli nista bili v vojni. Prav tako je Iron Dome namenjen izključno obrambi, proizvajali bi vozila in komponente za vozila, nikakor pa ne rakete. Pomenljivo je, da Katar, ki je šefe Hamasa dolgo časa gostil kot aristokracijo v Dohi, minira dogovor med nemškim podjetjem in izraelskim podjetjem za izdelavo obrambnega sistema tudi pred napadi Hamasa.

Težava je nastala, da Nemčija s svojo pešajočo industrijo ni več tako močan faktor kot nekoč, zato tudi več ne more učinkovito zaščiti svojih nacionalnih interesov po svetu. Velja sicer, da Nemčija išče investicije iz zaliva ali celo Kitajske, vendar se mora vprašati, ali bo v svojih odločitvah še vedno suverena. Še več, ali bo sposobna preprečiti škodljive interese tujih investitorjev, ki direktno škodijo nacionalnemu interesu? Podjetja in država bodo morali premisliti in tudi z zakonodajo zaščititi vsaj tista podjetja, ki lahko potencialno ogrozijo varnost in nacionalni interes.

V Evropi je najbolj na udaru Velika Britanija

Katar ima ogromno strateških investicij v Veliki Britaniji, ki so celo izjemnega pomena v obrambi države in proizvodnji ključnih komponent. V lasti ima pristanišča, letališča, trgovine, tovarne in nepremičnine, ki mu letno prinesejo več kot 1,5 bilijona prihodkov. Toda ne investira le QIA, ampak tudi bogate katarske družine, recimo kraljeva družina Al Thanijev, ki ima velik vpliv preko 'prijateljstev' v politiki, športu in glasbi. Samo Šejk al-Thani ima v Londonu v lasti za preko 1,2 milijarde EUR luksuznih nepremičnin.

V lasti imajo strateška lastništva v letališčih Heathrow in Edinburgh, plinske terminale v Milford Havenu, Kentu in Walesu. Potem so še lastništva v podjetjih Rolls Royce, Sainsbury's, Harrod's, Barclays, poleg tega pa bogato financira izobraževalne institucije, nevladnike in univerze, kar se odraža tudi v spremembi učnega načrta in smeri omenjenih institucij. V lasti imajo ogromno nepremičnin z investicijami v Canary Wharf, Shard in nebotičnike v londonskem Cityju. Z Rolls Royceom so začeli več investicij za proizvodnjo nuklearne energije.

New York City

Mnogi so bili presenečeni, da je v New Yorku zmagal župan, ki tako odkrito podpira islamizem in nasprotuje ameriški politiki na splošno preko platforme za demokratični socializem. Vsekakor je nenavadno, da je združba zelenih, rdečih in islamistov postala tako popularna v mestu, ki je simbol ameriškega kapitalizma. Najmanj pa je bilo to pričakovano v mestu, ki je doživelo največji teroristični napad v zgodovini ZDA ravno zaradi skrajnega islamizma. Toda financiranje iz Katarja in migracija iz držav tretjega sveta, ki je nepripravljena se integrirati v vrednote zahodnih demokracij, je storila svoje.

Zato smo lahko opazovali ravno v New Yorku najbolj ekstremne akcije skrajnih islamistov med vojno v Gazi, načrtovanje novih terorističnih napadov ter nov Mamdanijev načrt, kjer je v newyorško krajino vključil manjšine od malega Pakistana do male Somalije, pri tem pa zavedno izključil italijansko, judovsko in irsko manjšino. Torej tri manjšine, ki so v veliki meri vplivale na razvoj New Yorka, vendar jih Mamdani vidi kot 'kolonialne' manjšine, ali v svoji anti-semitski maniri neprimerne za novi New York, zato jih je enostavno izbrisal.

Samo leta 2023 je Katar v New York City investiral 1 milijardo USD, kar pomeni, da so bili največji investitorji v mesto. Mestni nepremičninarji so kot mušice leteli okoli katarskega emirja, da bi odprl denarnico in kupoval stavbe in nepremičninska podjetja, kot na primer Empire State Realty Trust in Brookfield.

Poleg želje, da bi Katar postal viden z nepremičninami, ki so zanje kot trofeje, na primer One57 ali St. Regis, je za upravljalce iz Dohe ključnega pomena, da dobijo tudi politično moč. To se je izrazilo v milijardah, ki so jih prelili v izobraževalne institucije, institute, nevladnike in politiko. In ko ima takšen načrt država, ki se aktivno zavzema za islamizacijo ter je glavna sponzorka Muslimanske bratovščine, potem bi moralo zahodno politiko in obveščevalce resno skrbeti.

Mira Nair in Zohran Mamdani – velika prijatelja Katarja tudi v financah

Toda Mamdanijeva mati Mira Nair je dolgoletna znanka Katarja, ki je bogato financiral njeno kariero, kjer ji je pomagala sestra trenutnega emirja Šejka al-Thani z milijonskimi investicijami v njene filme. Pri tem ji je Katar pomagal pri financiranju filmskih in igralskih tečajev v Dohi in vzhodni Afriki preko njenega filmskega podjetja Maisha Film Labs. Emir ji je pokazal naklonjenost tako, da jo je povabil kot eno vodilnih akterjev med Svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2022. Poleg tega so financirali še njeno podjetje v Indiji. Zato je Nair velika podpornica gibanja BDS, njen sin Zohran Mamdani pa nadaljuje njeno vlogo v podpori katarskih interesov.

Če sta Nair in Mamdani velika kritika Izraela, pa nikoli ne kritizirata Katarja zaradi kršenja človekovih pravic, nasilja nad migranti, preganjanja drugih religij in preganjanju gejev. Katarski molk je neprepričljiv, toda Šejka al-Thani je aktivno promovirala Mamdanijevo kandidaturo za župana. Molk je tudi na strani Mamdanija ko gre za Katar, ne glede na njegove glasne kritike zahodnega sistema ko gre za 'marginalizirane'.

Šeriatsko pravo v Katarju redno krši pravice žensk, ki ne smejo imeti vladnih služb, prav tako pa se ne smejo poročiti brez dovoljenja moškega sorodnika. Nair se prav tako ni zavzela za delavce, ki so umrli med gradnjo stadionov za svetovno nogometno prvenstvo, ali pa verske manjšine, ki ne smejo pokazati svoje vere v javnosti, predvsem člane sekte Bah'ai.

Vpliv na politiko, premiki javnega mnenja

Naklonjenost islamizmu na zahodu je že dolgo časa ena glavnih prioritet Katarja. Zato ne investirajo le z namenom obogatitve državnega fonda, ampak za dejanski vpliv na zahodu. In to jim zaenkrat uspeva. Ne le v New Yorku, ampak na najvišjih položajih držav, na primer Evropski parlament, guverner New Jerseya in nenazadnje celo ameriški predsednik Trump, ki je od Katarja prejel za darilo letalo. Zato tudi nenadna reakcija ZDA, da preneha z vojno v Iranu, ko so dejansko imeli vse niti v rokah, s premikom v pogajanja, kjer izgubljajo ni tako nenavadna. Prav tako se ne gre čuditi, da je Trumpa pomiril ravno al-Thani po zadnjem iranskem izzivanju med vrhom NATA v Ankari. Verjetno bo prihodnost pokazala, ali sta Vance in Wittkoff morda sklepala posle v trenutkih, ki so bili popolnoma neprimerni. 

Financiranje univerz, institucij in nevladnikov

Univerze ustvarjajo mnenje med mladimi, nikoli pa niso bili študenti tako množično naklonjeni terorizmu in islamizmu, najmanj pa da bi podpirali celo napade na manjšine po mestih. Toda ne moremo mimo dejstva, da je Katarska fundacija za izobraževanje, znanost in človeški razvoj donirala 4,7 milijarde USD ameriškim univerzam, med drugim univerzam Georgetown, Carnegie Mellon, Texas A&M and Cornell. Georgetown je na primer postala tako zagrizena zagovornica Katarja in drugih regionalnih avtokracij, da je podrla celotno bogato zgodovino študij Bližnjega vzhoda po katerih je bila tako slavna.

Toda univerza Texas A&M se je odločila, da bo zaprla svojo podružnico v Dohi ravno zaradi absurdnih kršitev svobode govora, radikalizacije študentov in prodaje nuklearne tehnologije, ki se lahko uporabi tudi za druge namene kot civilne. Katar financira tudi programe v najboljših evropskih univerzah, kot sta Cambridge, LSE in Oxford, niso pa pozabili na mnenjske institute in nevladne organizacije. Njihovo delo je pripomoglo do bolj sovražnega odnosa proti Izraelu in celo naklonjenost terorističnim organizacijam, kot je Hamas. Nikakor pa ne moremo mimo medijev, kjer je najbolj prisotna Al Jazeera in bi jo lahko imenovali za uradno televizijo Muslimanske bratovščine.

Zahod je rešil Katar toda Katar vrača s promocijo islamizma

Malokdo se spominja, da so Savdska Arabija, Egipt, ZAE in Bahrain leta 2017 uvedle blokado proti Katarju. ZAE so pristopile k blokadi zaradi katarskega financiranja islamističnih organizacij v državi, Egipt pa zaradi aktivne podpore Katarja Muslimanski bratovščini. Savdijci so Katarju zamerili podporo skrajnežem v Siriji, ki so grozili celo savdski kraljevi družini, Bahrain pa po navadi sledi Savdijcem. Toda Katar je rešil ravno zahod, ki je Katarju odprl vrata za investicije in tako omogočil, da je Katar uspel nadomestiti izgube zaradi zalivske blokade. Potem ko je FIFA še zagotovila svetovno prvenstvo, je Katar uspel nazaj pridobiti izgubljeni 'ugled'.

Največji problem QIA je netransparentnost. Če primerjamo QIA z ostalimi državnimi investicijskimi fondi, kot na primer norveški, ameriški, avstralski ali britanski, ki redno objavljajo poročila, interese in celo podatke o lobiranju, pa je katarski fond popolnoma netransparenten. Tako ne vemo natančno, katerim organizacijam je denar namenjen, zato ne bi bilo nenavadno, da dobiček iz Volkswagna ali Heathrowa financira celo terorizem ali zahodu sovražne islamistične organizacije. Nenazadnje si je morda zahod sam kupil vrv za obešanje.

Kje se lahko pojavijo težave – nacionalni interes in financirana islamizacija

Težave se pojavijo, če država ne more uveljaviti svojega nacionalnega interesa, določene investicije pa celo direktno škodujejo obstoječemu državnemu sistemu. Ne smemo pozabiti, da je Katar eden največjih podpornikov terorističnih organizacij v zalivski regiji, najbolj seveda izstopata Hamas in Muslimanska bratovščina. Obe organizaciji sta namreč v Dohi našli dolgoletno zatočišče, Katar pa ju je zasul z milijoni evrov. Ne le to; Katar financira tudi organizacije Muslimanske bratovščine v Evropi, ki delujejo pod krinko humanitarnih in kulturnih ustanov.

Velik del islamističnih organizacij se javno zavzema za spremembo ali celo uničenje Evrope, kar lahko slišimo kot del rednega diskurza v evropskih univerzah. Toda postavimo si še drugo vprašanje – če katarski emir Trumpu podari letalo, ali se bo lahko ta odločal neodvisno od Katarja glede iranskega vprašanja? Kako lahko država, ki daje zatočišče Hamasu in Muslimanski bratovščini, v preteklosti pa je celo financirala Talibane, celo nepridružena zaveznica organizacije NATO?

Ali je Katar pravi zaveznik za zahod, je vprašanje, ki se ga bodo morale zahodne politike lotiti. Katar ne bi smel blokirati zahodnih interesov, predvsem takrat, ko gre za varnostna vprašanja. Nenazadnje bi se morali tudi člani katarske kraljeve družine vprašati, ali bodo sprejeli modernost ne le v tehnologiji in nepremičninah, ampak tudi v intelektualnih idejah, ki so del zahodnega miljeja. Vsekakor pa zahodna politika ne sme popuščati pri zaščiti zahodnih interesov in države bi morale blokirati in izničiti vsakršne poteze tujih vlad, ki delujejo proti interesom naše družbe.